Na dopustu, a še vedno v službi: Zakaj se Slovenci tako težko odklopimo?
Telefon zavibrira, na zaslonu pa se prikaže službeni elektronski naslov. "Samo na hitro pogledam," si rečemo. A prav ta "na hitro" je razlog, da se številni zaposleni z dopusta vrnejo utrujeni namesto spočiti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav je v Sloveniji že več kot leto dni uzakonjena pravica do odklopa, raziskave kažejo, da skoraj polovica zaposlenih med dopustom še vedno spremlja službeno elektronsko pošto.
Poletje je čas dopustov, a za mnoge zaposlene to še zdaleč ne pomeni popolnega odmora od dela. Telefon ostaja pri roki, službena elektronska pošta se preveri mimogrede, na kakšen klic se odgovori kar z ležalnika. Meja med službo in prostim časom je v zadnjih letih postala vse bolj zabrisana, zato ni presenetljivo, da je Slovenija lani uzakonila tako imenovano pravico do odklopa. Toda zakon je eno, vsakodnevna praksa pa nekaj povsem drugega.
Skoraj polovica Slovencev med dopustom preverja službeno pošto
Da ostajamo povezani s službo tudi med dopustom, potrjuje raziskava Mediane, izvedena za podjetje Telemach. Pokazala je, da 46 odstotkov zaposlenih v Sloveniji med dopustom preverja službeno elektronsko pošto. Kar 15 odstotkov vprašanih je celo odgovorilo, da njihov delodajalec pričakuje, da bodo med dopustom na sporočila tudi odgovarjali.
Podatki razkrivajo še nekaj zanimivega. Skoraj dve tretjini Slovencev mobilni telefon med dopustom uporablja skoraj enako pogosto kot doma ali v službi. Le okoli dva odstotka ga med dopustom sploh ne uporabljata.
Čeprav mnogi menijo, da gre le za nekaj minut na dan, psihologi opozarjajo, da že kratko preverjanje službene pošte pomeni, da možgani ostanejo v delovnem načinu. Namesto da bi se zares spočili, ves čas ostajajo pripravljeni na morebitne nove naloge.
Pravica do odklopa je zdaj zapisana v zakonu
Slovenija je med prvimi evropskimi državami, ki je pravico do odklopa zapisala v zakonodajo. Novela Zakona o delovnih razmerjih je delodajalcem naložila, da so morali do 16. novembra 2024 sprejeti ukrepe za zagotavljanje pravice do odklopa.
Kaj to pomeni v praksi? Delavec med dnevnim ali tedenskim počitkom, med dopustom ali drugo upravičeno odsotnostjo praviloma ni dolžan spremljati službene elektronske pošte, odgovarjati na telefonske klice ali biti dosegljiv delodajalcu. Podjetja so morala pripraviti jasna pravila, ki določajo, kako bodo to pravico zagotavljala.
Na ministrstvu za delo so takrat poudarili, da pravica do odklopa ne pomeni, da zaposleni prej teh pravic niso imeli. Delavec tudi pred spremembo zakonodaje ni bil dolžan delati zunaj svojega delovnega časa. Novost je bila predvsem v tem, da so morali delodajalci sprejeti konkretne ukrepe in zaposlene z njimi seznaniti.
Zakon še ne spremeni kulture
Strokovnjaki opozarjajo, da sama zakonodaja ne bo rešila težave, če se ne spremeni tudi kultura v podjetjih. V številnih kolektivih zaposleni sicer formalno niso dolžni odgovarjati na elektronsko pošto, vendar imajo občutek, da bodo ob vrnitvi pričakali kup nerešenih težav ali da bodo izpadli manj zavzeti od sodelavcev. Marsikdo zato službena sporočila preverja preventivno.
Še posebej izrazit je ta pojav pri vodjih, menedžerjih in zaposlenih na odgovornejših delovnih mestih, kjer je občutek stalne dosegljivosti pogosto del organizacijske kulture.
Neprestana dosegljivost ima svojo ceno
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) že več let opozarja, da stalna digitalna dosegljivost povečuje tveganje za izgorelost, kronični stres in težave z duševnim zdravjem.
Njihove raziskave kažejo, da približno 80 odstotkov zaposlenih prejema službena sporočila tudi zunaj delovnega časa. Primerjava podjetij, ki imajo jasno urejeno pravico do odklopa, in tistih, kjer takšnih pravil ni, kaže pomembne razlike. V podjetjih, kjer zaposleni vedo, da jim po koncu delovnika ni treba odgovarjati na sporočila, jih 92 odstotkov poroča o dobrem ravnovesju med delom in zasebnim življenjem. V podjetjih brez takšnih pravil je ta delež precej nižji – okoli 80 odstotkov. Hkrati zaposleni v podjetjih brez politike odklopa pogosteje poročajo o glavobolih, utrujenosti, tesnobi, motnjah spanja in občutkih kroničnega stresa.
Svet postaja vedno bolj povezan
Podobne trende kažejo tudi najnovejše mednarodne raziskave. Microsoft je letos objavil obsežno raziskavo Work Trend Index 2025, v kateri sodelujejo zaposleni po vsem svetu. Raziskovalci ugotavljajo, da se je oblikoval tako imenovani »neskončni delovnik«.
Po njihovih podatkih 40 odstotkov zaposlenih elektronsko pošto preverja že pred šesto uro zjutraj, povprečen zaposleni pa vsak dan prejme okoli 117 elektronskih sporočil in še 153 sporočil prek aplikacije Teams. Zaradi takšne količine komunikacije se mnogi težko zares odklopijo tudi med dopustom.
Britanska kadrovska družba Robert Walters je letos ugotovila še, da 51 odstotkov zaposlenih med dopustom preverja službeno elektronsko pošto, skoraj osem od desetih pa jih ob vrnitvi na delo občuti izrazito tesnobo zaradi količine čakajočega dela.
Zakaj sploh pogledamo?
Razlog ni vedno pritisk delodajalca. Veliko ljudi priznava, da službeni telefon preverijo iz navade ali občutka odgovornosti. Nekateri želijo imeti občutek nadzora, drugi se bojijo, da bodo zamudili pomembno informacijo ali da jih bodo sodelavci potrebovali.
Psihologi opozarjajo, da prav ta občutek stalne pripravljenosti preprečuje popolno regeneracijo. Možgani tudi med dopustom ostajajo delno usmerjeni v službene naloge, zato se raven stresnih hormonov ne zniža toliko, kot bi se sicer.
Dopust ni luksuz, ampak naložba
Raziskave s področja psihologije dela že vrsto let kažejo, da kakovosten dopust zmanjšuje tveganje za izgorelost, izboljšuje koncentracijo, spodbuja ustvarjalnost in povečuje delovno učinkovitost po vrnitvi.
Strokovnjaki zato svetujejo nekaj preprostih ukrepov: pred odhodom jasno določite, kdo vas nadomešča, vključite samodejni odgovor v elektronski pošti, službena obvestila na telefonu izklopite in sodelavcem sporočite, da boste dosegljivi le v res izjemnih primerih.
Pravica do odklopa namreč ni le pravna novost. Je opomnik, da dopust ni izgubljen delovni čas, temveč čas, ko si telo in možgani naberejo energijo za vse, kar nas čaka po vrnitvi. In čeprav tehnologija omogoča, da smo povezani ves čas, raziskave vse bolj jasno kažejo, da nam prav sposobnost, da telefon za nekaj dni odložimo, dolgoročno koristi tako pri delu kot pri duševnem zdravju.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
