Foto: Pexelx.com

Čeprav so morali delodajalci dotlej sprejeti ustrezne ukrepe, v sindikatih opozarjajo, da tega še vedno niso vsi naredili. Inšpektorat za delo je medtem do začetka avgusta naštel deset kršitev te zakonske določbe.

Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki so uzakonile pravico do odklopa, za to pa se je odločila, ker je »biti vedno dosegljiv« postalo stvarnost mnogih delovnih mest.

Pravica do odklopa je sicer izhajala iz že pred tem uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Delavci tako tudi pred zakonsko novostjo izven delovnega časa niso bili zavezani biti na razpolago delodajalcem. Ker se je to pravilo pogosto kršilo, pa so bili delodajalci napoteni k ukrepanju.

Skladno s pravico do odklopa delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom tako ni na razpolago delodajalcu, ta pa mora imeti za konkretizacijo te pravice vzpostavljene ustrezne ukrepe, pravijo na ministrstvu za delo.

Med glavnimi ukrepi so poudarili ozaveščanje delavcev in izobraževanje o pomenu pravice do odklopa, usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij, usposabljanje vodij in ukrepe tehnične narave, na primer vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti, pošiljanje elektronske pošte z načrtovanim časom dostave v delovnem času, obvestilo v elektronski pošti, da naslovniku ni treba odgovarjati v času odklopa ipd.

KS 90: Prek aplikacij še vedno na razpolago 24 ur na dan

A sindikati s stanjem na terenu niso zadovoljni. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) so pojasnili, da je bila konkretizacija pravice do odklopa korak v pravo smer, a le za delavce, ki opravljajo delo v enakomernem delovnem času in pogosto od ponedeljka do petka.

»Vedno več pa je dejavnosti in poklicev, ki delajo ‘petke in svetke’, in tukaj se sistem klicanja med prostim časom nadaljuje oziroma se je zlasti v delovno intenzivnih panogah še okrepil. Delavci so prek službenih aplikacij, ki jih imajo naložene v mobilnih telefonih, na razpolago 24 ur na dan in 365 dni v letu,« je stanje opisal predsednik KS 90 Damjan Volf.

V tej sindikalni centrali tudi opozarjajo, da je še kar nekaj delodajalcev, ki kljub predpisanim globam za odgovorne osebe niso vzpostavili ukrepov za zagotovitev pravice do odklopa.

»Pokazalo se je, da sodijo slovenski delodajalci med svetovne rekorderje po izigravanju delovne zakonodaje, saj ob načrtnem pomanjkanju izrazitega nadzora pristojnih inšpekcijskih služb izjemno uspešno uveljavljajo svoj status močnejše stranke v delovnem razmerju,« je bil oster Volf.

Inšpektorat v prvih mesecih v vlogi svetovalca

Ker se organizacije razlikujejo po dejavnostih in naravi delovnega procesa, zakonodaja delodajalcem omogoča prilagodljivost pri uvajanju konkretnih rešitev, so pojasnili na Inšpektoratu za delo. »Ključno je, da so ukrepi učinkoviti in prilagojeni posebnostim dela, obenem pa zagotavljajo spoštovanje pravice do odklopa,« so dodali.

»Pri tem je zelo pomembno, da so delavci z ukrepi dejansko seznanjeni. Naloga delodajalcev je, da morajo delavce ozaveščati glede nevarnosti nenehne izpostavljenosti komunikacijski in informacijski tehnologiji,« so podčrtali.

Inšpektorji naj bi sicer v prvih mesecih na tem področju delovali predvsem napotilno in svetovalno. Pri nadzorih preverjajo, ali so delodajalci uvedli ustrezne ukrepe oz. ali ti ukrepi dejansko omogočajo izvajanje pravice do odklopa v praksi, doslej pa so zaznali deset kršitev.

Pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, lahko, če ne zagotovijo te pravice, kaznujejo z globo v znesku od 1.500 do 4.000 evrov, manjše delodajalce z globo v znesku od 300 do 2.000 evrov, delodajalce posameznike pa z globo v znesku od 150 do 1.000 evrov. Z globo od 150 do 1.000 evrov je lahko kaznovana tudi odgovorna oseba.

Ob sporu oz. očitkih delavca, da mu delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa, je dokazno breme glede na zakon na strani delodajalca.

S pravico do odklopa se ščitita varnost in zdravje delavcev

Vse strani pa se strinjajo, da je pravica do odklopa zelo pomembna. Pričakovanje po nenehni dostopnosti ustvarja pritisk na zaposlene in tveganje za njihovo varnost in zdravje, so odločitev za zakonsko spremembo večkrat utemeljili na ministrstvu za delo. Na inšpektoratu so ocenili, da je ta pravica ključna za zagotavljanje kakovostnega počitka, varovanje zasebnega življenja in preprečevanje negativnih vplivov na zdravje zaradi čezmernega dela in stalne dosegljivosti.

V KS 90 pa so njeno nujnost argumentirali z veliko rastjo absentizma. Število primerov bolniških staležev se je po njihovih navedbah med letoma 2015 in 2023 skoraj podvojilo, zraslo je z 859.615 na 1,64 milijona, skok pa naj bi bil tudi posledica stalne dosegljivosti.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije med zdravstvenimi posledicami stalne dosegljivosti delavcev, ki jo spremljajo pomanjkanje prostega časa in težave z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, omenjajo utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, nezadosten počitek, motnje spanja, glavobole, težave z vidom, kostno-mišična obolenja in podobno.

Marjetka Nered

Foto: Pexelx.com