Vse bliže enkratnemu 5-odstotnemu davku za najbogatejše, ki grozijo z begom
Na novembrskem referendumu v Kaliforniji v ZDA bo na preizkušnji precej več kot zgolj vprašanje enkratnega davka na premoženje milijarderjev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nedavni podatki ameriškega urada za statistiko dela (BLS) razkrivajo, da kos ameriške gospodarske pogače, ki na koncu pristane v rokah ameriških delavcev, v sodobni zgodovini še nikoli ni bil manjši. Delež ameriškega bruto domačega proizvoda, ki gre delavcem v obliki plač in nadomestil, se je namreč v drugem četrtletju letošnjega leta znižal na kar 52,9 odstotka.
Gre za delež celotnega gospodarskega dohodka, ki gre delavcem v obliki plač in nadomestil. Z 52,9 odstotka je ta delež dosegel rekordno nizko raven, najnižjo od leta 1947, torej leta, ko so v BLS začeli beležiti in objavljati te podatke.
Podobne trende zaznavajo tudi v drugih državah po svetu, na drugi strani bogastvo milijarderjev nebrzdano raste v neslutene višave. Po zadnjih podatkih Forbesa je v letu 2026 na svetu že rekordnih 3428 milijarderjev. Ob tem je to poletje svetovno javnost osupnil še en dogodek, ki priča o tem, da številni najbogatejši služijo le še mamonu. Šef Tesle, SpaceX in trenutno morda najbolj umazanega družbenega omrežja na svetu Elon Musk je namreč junija začasno postal celo prvi svetovni bilijonar.
Volivec vse skupaj čuti v žepu
Pod črto, v vse več delih sveta je zaznati eksplozijo neenakosti, ki je slehernik ne čuti zgolj v mislih, temveč tudi v denarnici. V zadnjem obdobju namreč v večini držav inflacija prehiteva rast plač, kar se odraža v realnem zmanjšanju življenjskih standardov.
Številni glavnega krivca za razmah te neenakosti vidijo v globalizaciji, spet drugi opozarjajo na druge pomembne dejavnike, kot sta denimo upad moči sindikatov in konsolidacija podjetij po svetu v manjše število ogromnih konglomeratov, denimo tehnoloških velikanov z monopolnimi položaji. Tukaj je še vseprisotna umetna inteligenca, s pomočjo katere številna večja podjetja dodatno krčijo delovna mesta.
Tako ne preseneča, da se marsikje po svetu volivci obračajo stran od etabliranih strank, pri čemer se pogosto ujamejo v mrežo domnevno lahkih rešitev, ki jo pletejo populisti.
Kalifornija pred pomembnim vprašanjem
V tej luči je zanimivo dogajanje v ameriški zvezni državi Kalifornija, kjer bodo volivci na novembrskem referendumu odločali o enkratnem davku na premoženje milijarderjev. V ozadju predloga, v skladu s katerim bi z enkratnim davkom udarili vse posameznike v Kaliforniji z neto premoženjem v višini ene milijarde dolarjev ali več, stojijo tamkajšnji sindikati, ki so do junija letos za predlog zbrali kar 1,5 milijona podpisov, skoraj dvakratnik potrebnih 875.000 glasov.
Predlog predvideva enkratni petodstotni davek na skupno vrednost njihovega neto premoženja, ki vključuje tudi delnice, umetniška dela in pravice intelektualne lastnine. Približno 200 kalifornijskih milijarderjev bi davek plačalo v petih letnih obrokih v višini enega odstotka premoženja med letoma 2027 in 2031.
Predlagatelji pričakujejo izplen v višini kar 100 milijard ameriških dolarjev (približno 86 milijard evrov), ki bi jih nato namenili neposredno v javno zdravstvo, javno šolstvo in nekatere programe socialne pomoči.
Podporniki te obdavčitve poudarjajo, da je dodatno financiranje nujno potrebno zaradi ogromnih lukenj denimo v zdravstvenem zavarovanju Medicaid, ki ga je oklestil ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem izpostavljajo, da je večina ameriških milijarderjev glede na svoje skupno premoženje obdavčena po nižji efektivni davčni stopnji kot povprečen ameriški delavec.
Največji kritiki predloga so seveda sami milijarderji, ki grozijo s selitvijo svojih poslov, s tem pa tudi svojih davkov, v druge zvezne države. Zaradi te grožnje so zaveznika našli tudi v demokratskem guvernerju Kalifornije Gavinu Newsomu.
Soustanovitelj Googla in eden najbogatejših Američanov Sergey Brin je denimo v oglaševalsko kampanjo proti predlogu vložil že več kot 100 milijonov dolarjev, je nedavno poročala ameriška radiotelevizija NPR. A z vidika njegovega premoženja gre vendarle za dobro investicijo, če mu seveda predlog uspe zminirati. V nasprotnem primeru ga čaka enkratni davek v višini 13 milijard dolarjev. Skupina, ki jo financira Brin, je ob tem vložila protipredloga, ki bosta, če bosta na novembrskem referendumu prejela dovolj podpore, enkratni davek izničila.
V kampanje proti enkratnemu davku milijone vlagajo tudi drugi ameriški mogotci, vključno s soustanoviteljem PayPala in Palantirja Petrom Thielom, nekdanjim izvršnim direktorjem Googla Ericom Schmidtom in soustanoviteljem več startupov v Silicijevi dolini Chrisom Larsenom.
Drugi soustanovitelj Googla Larry Page je na drugi strani svoje posle domnevno že odpeljal iz Kalifornije.
Kaj kažejo ankete
Ankete kažejo, da večina prebivalcev Kalifornije predlog enkratne obdavčitve podpira, a se obeta tesna bitka. V skladu zadnjo anketo, ki jo je prejšnji petek objavil raziskovalni center IGS na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju, predlog podpira 48 odstotkov volivcev, 41 odstotkov volivcev pa mu nasprotuje. Podpirajo ga predvsem demokrati in liberalci, medtem ko mu republikanski volivci večinoma nasprotujejo.
Kalifornijska prizadevanja za novo ali dodatno obdavčitev najbogatejših niso osamljena. Newyorški župan Zohran Mamdani je že predlagal 2-odstotno povišanje davka od dohodka za tiste Newyorčane, ki letno zaslužijo več kot milijon dolarjev. Podobni predlogi se pojavljajo tudi v zveznih državah Washington, Maine in Minnesota.
Na tej strani luže pa se napredek morda obeta v Združenem kraljestvu, kjer prizadevanja vodijo kar sami milijonarji. Skupina 120 britanskih milijonarjev je namreč nedavno v okviru pobude »Ponosen, da plačam« novega britanskega premierja Andyja Burnhama pozvala k povišanju davkov za najbogatejše, da bi zagotovili dodatna finančna sredstva za javne storitve in boj proti ekonomski neenakosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
