Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poslanci so imeli v torek na dnevnem redu tri predloge za posvetovalne referendume, ki posegajo na področja socialne politike, financiranja RTV Slovenija in volilne pravice tujcev. Vse tri, torej posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom, o ukinitvi obveznega rtv-prispevka in o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, so podprli.

Glasove za so prispevali poslanci koalicije in zunajkoalicijske podporne stranke Resnica, medtem ko je opozicija predlogom nasprotovala. Volivci bodo na volišča predvidoma odšli 11. oktobra.

Kdo bi pridobil, kdo izgubil

Trije referendumi, tri velike spremembe: Kaj bi pomenil glas ZA

Na referendumih bodo državljani odgovarjali na vprašanja, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje rtv-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani RS in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Poslanci so glasovali o vsakem referendumskem predlogu posebej. Od 83 navzočih poslancev je za glasovalo 47 poslancev koalicijskih poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in tudi Resnica, ki so tudi predlagatelji referendumov.

Proti je glasovalo 35 poslancev opozicijskih poslanskih skupin Svobode, SD in Levice. Medtem se je glasovanja vzdržal poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath.

Referendumi

Burna razprava: Smo tik pred štirimi referendumi na eno oktobrsko nedeljo

Je referendum o tem vprašanju sploh dopusten?

Burna polemika se je vnela predvsem o dopustnosti referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav. DZ je sredi junija namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Nasprotniki zakona so vložili tudi predlog za naknadni zakonodajni referendum. Podpise volivcev bodo začeli zbirati s 1. septembrom. Vsaj do izteka roka za zbiranje podpisov, torej do 5. oktobra, zakon sicer ne bo stopil v veljavo.

V koaliciji in Resnici menijo, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja.

V opoziciji medtem poudarjajo, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Poudarili so, da je o tem vprašanju DZ že odločil. Menijo, da je razpis posvetovalnega referenduma zato zloraba demokratičnih institutov.

Slovenski veto

Slovenija preprečila skupno obsodbo izraelske kraje palestinskega ozemlja?

Tudi ustavni pravnik Igor Kaučič, ki je sodeloval pri ustvarjanju zakona o referendumu, je v ponedeljek za Odmeve ocenil, da referendum o tej temi ni dopusten.

Opozicija razmišlja tudi o možnosti ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev. V Svobodi pa se nagibajo k temu, da "vse referendume pustimo tako, kot so", pravi prvak stranke Robert Golob. Po njegovih besedah je namreč stvar predlagatelja, če bo sklical neustaven referendum. "Ampak takšni so sedanji vladajoči," je pristavil.

O vseh treh referendumskih vprašanjih se bodo volivci predvidoma izrekali 11. oktobra, ko bo potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Za tak datum so se zavzeli predlagatelji, opozicija pa jim očita preusmerjanje pozornosti, razlog za referendume pa pripisuje poskusu mobilizacije desnega volilnega telesa.