Profimedia

Zakon o dolgotrajni oskrbi se je začel postopno izvajati v začetku lanskega leta, kot prva je bila na vrsti pravica do oskrbovalca družinskega člana. Od 1. julija so na voljo pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom pa se jim bodo pridružile še pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe in do denarnega prejemka.

Slovenija

Kaj morate vedeti o dolgotrajni oskrbi na domu?

Zakon o dolgotrajni oskrbi je pravico do dolgotrajne oskrbe na domu sicer formalno uvedel s 1. julijem, vendar pa ministrstvo za solidarno prihodnost napoveduje prve odločbe septembra, ko bo vzpostavljen tudi informacijski sistem za njihovo izdajanje, o čemer smo že poročali.

Dodatna storitev

Kaj morajo vedeti obstoječi in novi uporabniki e-oskrbe

V tokratnem prispevku pa nekaj več pozornosti namenjamo storitvam za krepitev in ohranjanje samostojnosti, ki so namenjene preprečevanju poslabšanja stanja uporabnikov in zagotavljanju njihove neodvisnosti v vsakdanjem življenju, ter dolgotrajni oskrbi v instituciji.

Namenjene so preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca in zmanjševanju potreb po pomoči. Storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, magistri kineziologije in socialni gerontologi, med drugim zajemajo psihosocialno podporo, post diagnostično podporo osebam s sindromom demence in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja.

Kaj vključujejo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti?

Usposabljanje za varno uporabo medicinskih pripomočkov: Uporabniki se učijo, kako učinkovito in varno uporabljati medicinske pripomočke, kar prispeva k njihovi samostojnosti.

Vaje za ohranjanje gibalne samostojnosti: Programi, ki vključujejo fizične vaje za izboljšanje moči, vzdržljivosti in gibljivosti, kar je ključno za ohranjanje fizične neodvisnosti.

Svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja: Storitve, ki pomagajo prilagoditi dom uporabnika, da postane bolj dostopen in varen.

Te storitve so po mnenju stroke ključne za ohranjanje kakovosti življenja in neodvisnosti posameznikov, ki potrebujejo podporo pri vsakodnevnih opravilih.

Kdo je upravičen do teh storitev?

Upravičenci do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti so osebe, ki so vključene v sistem dolgotrajne oskrbe. Te storitve se lahko uveljavljajo od 1. julija 2025, kar pomeni, da bodo uporabniki lahko dostopali do teh storitev v okviru svojih pravic do dolgotrajne oskrbe.

Kako dostopati do storitev?

Upravičenci lahko vložijo vlogo za uveljavitev pravic do dolgotrajne oskrbe na pristojni vstopni točki, kjer bodo ocenili njihovo upravičenost in jim omogočili dostop do storitev, ki jih potrebujejo.

Vlada Rs

Število ur storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je odvisno od kategorije, ki upravičencu pripada na podlagi opravljene ocene upravičenosti.

Kaj prinaša dolgotrajna oskrba v instituciji?

Dolgotrajna oskrba v instituciji se bo izvajala od 1. decembra 2025. Gre za pravico v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ki se izvaja v instituciji, to je v domovih za starejše; uporabnik v instituciji prejema tako storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih in storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Prevare

Pozor, goljufi izkoriščajo nov sistem dolgotrajne oskrbe, ne nasedajte

Za dodatne informacije o dolgotrajni oskrbi je na voljo tudi vladni klicni center na številki 114, ki nudi ažurne, verodostojne in celovite informacije o prispevku za dolgotrajno oskrbo. 114 lahko pokličete vsak delovni dan med 8. in 16. uro.

Stanovalci v domovih za starejše, ki bodo koristili dolgotrajno oskrbo v instituciji, bodo plačevali stroške prehrane in nastanitve. Cene standardne nastanitve v domovih bo omejena na višino zagotovljene pokojnine. Storitve dolgotrajne oskrbe v instituciji bodo krite iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (po 1. januarju 2028 možno doplačilo v višini deset oziroma 20 odstotkov).

Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji je določen v urah: za 1. kategorijo velja 20 ur mesečno, za 2. kategorijo 40 ur mesečno, za 3. kategorijo 60 ur mesečno, za 4. kategorijo 80 ur mesečno, za 5. kategorijo 110 ur mesečno.

Profimedia

Vloga za uveljavljanje teh pravic se lahko od 1. novembra 2025 vloži na pristojni vstopni točki.

Posameznik, ki bo 1. decembra 2025 oskrbovanec v domu za starejše, bo moral podati soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo in bo lahko ostal, kjer je. Soglasje bo od njega pridobil izvajalec dolgotrajne oskrbe v instituciji in ga posredoval vstopni točki. Ta bo izdala odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji in posameznika prevedla v ustrezno kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Solidarna prihodnost

Izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu bodo do konca novembra prejemali pavšal

I. kategorija v domovih za starejše (DSO) se prevede v 1. kategorijo dolgotrajne oskrbe, II. kategorija v DSO se prevede v 3. kategorijo dolgotrajne oskrbe, III.a kategorija v DSO se prevede v 4. kategorijo dolgotrajne oskrbe, III.b kategorija v DSO se prevede v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe, IV. kategorija v DSO se prevede v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe. Če soglasja ne bo podal, bo ostal uporabnik institucionalnega varstva po predpisih, ki urejajo socialno varstvo.

Združljive pravice z dolgotrajno oskrbo v instituciji

Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe bo, kot je navedeno v zakonu, upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen po ocenjevanju upravičenosti.

Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je v 1. kategoriji 12 ur, v 2. kategoriji 24 ur, v 3. kategoriji 48 ur, v 4. kategoriji 30 ur in v 5. kategoriji 24 ur letno.