Pixabay

Četudi sta posnetka krožila v javnosti že pred časom, to ne zmanjšuje pomena sprevrženega ravnanja. Te dni so se na nas obrnili številni negovalci in medicinsko osebje, ki so ogorčeni nad tem, da sta osumljenki ostali nekaznovani in še naprej delata s starejšimi in z ranljivimi. »Slaba luč je padla na vse, ki delo opravljamo vestno,« pravijo negovalci. In imajo dovolj. Kaj sporočajo organom pregona?

· Slovenija

»Nič več posameznih interesov, ampak celovit pristop k urejanju prostora!"

Imeni vpletenih dveh osumljenk hranimo v uredništvu, posnetke so videli tudi nekateri, ki delajo z bolniki in ranljivimi, saj so krožili po družbenem omrežju. Nad posnetki so zgroženi. »Takšno početje, kot je razvidno s posnetka, je za bolnega človeka izjemno nevarno,« so nam dejali. In svoje navedbe razložili z upanjem, da bodo organi pregona nanje pozorni.

Nevaren ples z bolnikom s sondo

Na enem od posnetkov, na katerem storilka s sedečim in hudo onemoglim ostarelim moškim ob njegovi postelji pleše na glasbo užičkega kola, je razvidno, da moški nima nikakršne moči in da sam ne more zdržati sede na postelji. Na tem delu posnetka se jasno vidi, da ima ostareli moški le približno 40 kilogramov ter obliž na bočnem delu telesa.

»Ne glede na odločitev tožilstva je nedvomno, da sta osumljenki občutno posegli v zasebnost in osebno dostojanstvo oškodovancev in je bilo njuno ravnanje skrajno zavržno, nesprejemljivo in nedostojno,« so jasni na celjskem tožilstvu. Po naših neuradnih podatkih zavržba ovadbe ne pomeni, da je preiskava končana. V primeru zahteve po izvedenskem mnenju strokovnjaka medicinske stroke, ki bi lahko pojasnil, ali bi lahko pri neprimernem ravnanju glede na stanje enega od oškodovancev nastale notranje poškodbe, bi lahko tožilstvo zadevo ponovno odprlo. »Za temeljno obliko kaznivega dejanja nasilništva ni treba, da bi oškodovanec dobil telesne poškodbe,« navajajo na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju.

»Če je gospod imel obliž zaradi preležanin ali drugih ran, so lahko gibi, kot jih je negovalka z njim izvajala, nevarni, saj poškodbe še dodatno okrepijo. Zdravljenje takšnih ran je pri starejših dolgotrajno in bolniki imajo lahko ob tem izjemne bolečine oziroma se jim stanje poslabša,« so povedale osebe, ki zdravstveno oskrbujejo starejše s tovrstnimi poškodbami in so s posnetki seznanjene.

»S posnetka je razvidno, da naj bi imel gospod ob tem v nosu še nazogastrično sondo za hranjenje. Pri takšnih gibih lahko pride do težav, zamašitve sonde, nastanka poškodbe požiralnika, sluznice ali celo do aspiracijske pljučnice, ki je lahko usodna,« so dejali negovalci.

»Če je tožilstvo na posnetku iskalo posledice nasilja, a jih ni našlo, bi lahko kdo pomislil tudi na tovrstne poškodbe, ki jih je gospod na posnetku morda še dodatno dobil ob takšnem početju,« so zgroženi zdravstveni strokovnjaki in negovalci, s katerimi smo se pogovarjali.

· Slovenija

Pravljično Celje: v pričakovanju decembrske uspešnice

Na drugem posnetku negovalka pleše s plenico, medtem ko druga odkrije spolovilo starejše ženske. Gre za izredno hudo poniževanje starejšega človeka in teptanje njegovega dostojanstva, se strinjajo vsi strokovnjaki različnih strok, s katerimi smo se pogovarjali.

Ponovna objava teh posnetkov je prinesla samo še dodatno bolečino vsem tudi zaradi izpostavljanja oškodovancev.

Panika pri novih delodajalcih ...

Številni zaposleni v negi, sociali in zdravstvu ne skrivajo jeze, ker je zaradi dejanja dveh oseb padla slaba luč na vse, ki svoje delo opravljajo dobro. Čeprav mnogi vedo, v katerem domu je posnetek nastal, njegovega imena ne izpostavljamo.

Pogovarjali smo se s številnimi zaposlenimi v domu, v katerem se je to zgodilo, in v drugem domu, ki je v Celju. Oba sta ljudem znana po visoki ravni strokovnosti. Mnogi zaposleni so nam v solzah razlagali, da svoje delo opravljajo vestno, celo preko svojih zmožnosti zaradi splošne kadrovske stiske in da ob ravnanju dveh preprosto ne zmorejo prenesti mnenja, da so zdaj vsi zaposleni takšni. Čas je, dodajajo, da sistem jasno postavi meje in zoper tovrstne storilce ravna, kot mora.

Dom, v katerem je pred časom prišlo do tega primera, je negovalki odpustil. »Sistem je tisti, ki omogoča, da takšno početje ostane nekaznovano, kar ima za posledico, da storilci kljub svojem neprimernemu ravnanju še vedno delajo z ranljivimi skupinami,« je mnenje naših sogovornikov s področja sociale in zdravstva.

· Kronika

Ceste na Celjskem vse bolj krvave

Zato jih je, sodeč po njihovih izjavah, dobesedno »dotolklo«, da osebi s posnetkov še vedno delata s starejšimi oziroma z ranljivimi osebami. Naj dodamo, da nobena od storilk s posnetka zdaj ni več zaposlena na območju Mestne občine Celje, ampak v dveh drugih občinah na Celjskem, in sicer v ustanovah, v katerih skrbijo za ranljive skupine ljudi.

Tožilstvo ima možnost glede na objavljene posnetke takšnih dejanj na družbenih omrežjih, da zahteva uvedbo kazenskega postopka. O morebitnem vprašanju dopustnosti takih dokazov v sodnem postopku odloča sodišče.

Socialna zbornica: »Odstop od pregona je nedopusten«

»V Socialni zbornici Slovenije poudarjamo, da slovenska kazenska zakonodaja sicer ne pozna posebej opredeljenega osebnega kaznivega dejanja, ki bi se izrecno nanašalo na ›uničevanje dostojanstva starejših‹. Toda kazniva dejanja zoper človeško dostojanstvo, osebno integriteto in varnost zajemajo tudi ravnanja, ki to dostojanstvo zmanjšujejo ali krnijo. Uporaba teh določb je odvisna od intenzivnosti ravnanja, konkretnih okoliščin in razpoložljivih dokazov,« pravi generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenija Suzi Kvas.

Ob tem poudarja, da se v praksi pogosto izkaže, da so ponižujoča ali nasilna dejanja nad starejšimi težko dokazljiva, saj se dogajajo brez prič ali ne dosežejo praga kazenskopravne odgovornosti in tako ostanejo na ravni prekrškov.

Na celjsko tožilstvo smo poslali tudi vprašanje, ali so v zadnjih petih letih obravnavali podoben primer v domovih za starejše ali varstveno-delovnih centrih oziroma ustanovah, v katerih so ranljive osebe, storilci pa so zaposleni v teh ustanovah. »Posebne evidence v zvezi s tem ne vodimo. Je pa tožilstvo zoper eno osebo vložilo obtožni predlog na Okrajno sodišče v Celju januarja 2025 zaradi kaznivega dejanja nasilništva, glavna obravnava še ni razpisana,« so nam odgovorili.

»Sodne prakse potrjujejo, da lahko pri enkratnih verbalnih poniževanjih ali psihičnem pritisku tožilstvo oceni, da zakonski znaki kaznivega dejanja nasilništva niso izpolnjeni, kar po našem mnenju ne pomeni, da je takšno ravnanje dopustno. Odločitev tožilstva, da v primeru domnevnega nedopustnega ravnanja do starejših odstopi od pregona, je zato izjemno zaskrbljujoča in po mnenju zbornice nesprejemljiva,« pravi Kvasova.

»Starejši, zlasti tisti v institucionalnem varstvu, sodijo med najbolj ranljive skupine, zato bi moralo tožilstvo ukrepati s posebno skrbnostjo in izčrpati vse pravne možnosti za zaščito žrtev in pregon storilcev,« pojasnjuje.

· Slovenija

Kako bo videti Potniški center Celje?

Socialna zbornica Slovenije ocenjuje, da to odpira resno vprašanje, kako učinkovito v Sloveniji varujemo najranljivejše člane družbe: »Starejši v ustanovah so v popolnoma odvisnem položaju, zato bi morali biti takšni primeri obravnavani z največjo stopnjo odločnosti in z ničelno toleranco do kakršnegakoli poniževanja ali zlorab.«

Tveganje za uporabnike

Odstop od pregona pri tovrstnih dejanjih ni le pravni, temveč tudi moralni spodrsljaj sistema, ki bi moral ščititi tiste, ki se sami ne morejo, pravi Kvasova: »To je neposredno tveganje za uporabnike in jasen znak, da sistem nadzora in odgovornosti ne deluje. Slovenija si ne more privoščiti prakse, v kateri dvom o ustreznosti ravnanja zaposlenih ne vodi k takojšnji zaščiti uporabnikov, temveč se prezre ali odrine. Takšno stanje kaže na resne sistemske pomanjkljivosti, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.«

Socialna zbornica zato poziva tožilstvo in ministrstvo za pravosodje, naj v tovrstnih primerih okrepita standarde presojanja, zagotovita doslednejši pregon ter jasno opredelita, da ravnanja, ki posegajo v dostojanstvo starejših, ne morejo ostati nekaznovana ali pravno minimalizirana.

»Ocenjujemo, da to, da naj bi domnevni storilki še vedno delali na področju zdravstva ali socialnega varstva, predstavlja resen in nevaren signal o sistemski pomanjkljivosti. Varnost in dostojanstvo starejših nikoli ne smeta biti podrejena kadrovskim potrebam ali institucionalnim interesom,« pravi generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas.

Socialna zbornica meni, da bi ob utemeljenem sumu neprimernega ali škodljivega ravnanja morale biti takšne osebe nemudoma umaknjene iz delovnih okolij, v katerih prihajajo v stik z ljudmi, še posebej z ranljivimi skupinami: »To je temeljni etični standard v državi, ki spoštuje človekove pravice. Pri obravnavi takšnih primerov opozarjamo na izrazito neenotno družbeno in medijsko prakso. V nekaterih primerih kriminala so pogosto objavljeni popolni osebni podatki osumljencev, še preden so dejanja dokazana. Ko gre za nasilje nad najranljivejšimi, pa se pogosto sklicujemo na strogo varovanje identitete storilcev.«

Pomanjkanje kadra ne sme opravičevati takšnega ravnanja

Slovenija ima sicer dobro oblikovan sistem na normativni ravni, od zakonskih podlag in etičnih kodeksov do nadzornih organov, kazenske zakonodaje in licenciranja.

· Slovenija

V Celju zasnova novega naselja za mlade družine

»A učinkovitost tega sistema je premalo odločna tam, kjer so žrtve starejši, osebe z demenco, invalidi ali drugi, ki živijo v institucionalnem varstvu,« poudarjajo v zbornici. Hkrati pravijo, da pomanjkanje zaposlenih ne more in ne sme biti razlog za toleriranje oseb, pri katerih obstaja utemeljen sum neprimernega ravnanja.

»Vodstveni kadri imajo jasno dolžnost takojšnjega ukrepanja in zaščite uporabnikov ter izključitve možnosti nadaljnjega stika takšnih oseb z ranljivimi posamezniki. Zaščita ranljivih mora biti absolutna prednost, tudi če to pomeni dodatne kadrovske obremenitve,« dodaja sogovornica.

Socialna zbornica Slovenije sicer nima zakonodajnih pristojnosti, a lahko predlaga spremembe zakonodaje ministrstvu za delo, družino in enake možnosti ter ministrstvu za solidarno prihodnost: »V povezavi s konkretnim primerom smo že stopili v stik z Ministrstvom RS za solidarno prihodnost, ki se je ob ponovnem pojavu posnetka nemudoma odzvalo. Trenutno preverjamo ustreznost zakonodaje in pripravljamo predloge za potrebne spremembe. V zbornici namreč menimo, da je zakonske določbe, ki se nanašajo na kazniva dejanja zoper ranljive osebe in posledice teh dejanj, nujno treba jasno in nedvoumno opredeliti. V tem delu bo v prihodnje nujno sodelovanje z ministrstvom za pravosodje.«

Ukrep prepovedi dela obstaja

Tožilstvo na posnetkih, ki so krožili po družbenem omrežju, znakov nasilništva ni opazilo. V odgovoru za Novi tednik je Okrožno državno tožilstvo v Celju odkrito pojasnilo okoliščine odločanja. Ne glede na to, da storilki nista obtoženi, so tožilci jasni: njuno dejanje je bilo nedvomno zavržno.

Na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju so prejeli ovadbo, v kateri je celjska policija ravnanje storilk opredelila kot kaznivo dejanje nasilništva in hkrati tudi kot neupravičeno slikovno snemanje.

Socialna zbornica Slovenije obravnava nekaj primerov, povezanih z domnevnimi kršitvami strokovnih standardov in etičnih načel v socialnovarstvenih ustanovah. Vendar v zbornici dodajajo, da trenutno ne obravnavajo primera, ki bi bil po svoji teži primerljiv s tako hudimi kršitvami dostojanstva in varnosti uporabnika, kot jih izpostavlja obravnavani primer, ki se je zgodil v Celju.

»Državna tožilka, ki je zadevo obravnavala, je zaključila, da gre pri dogodkih zgolj za kazniva dejanja neupravičenega slikovnega snemanja in je glede teh sprejela odločitev: zavrženje kazenske ovadbe iz razloga, ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon,« pravijo na Okrožnem tožilstvu v Celju.

Kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja je namreč pregonljivo le na predlog za kazenski pregon, ki ga mora upravičenec podati v predpisanem roku. V tem primeru pa s takšnimi predlogi tožilci niso razpolagali: »Če bi, bi lahko storilki preganjali z vložitvijo obtožnega predloga pred pristojnim sodiščem. Dodajamo, da so bili oškodovanci oziroma njihovi svojci po odkritju dejanj o teh obveščeni in predloga za pregon v zakonsko določenem roku niso podali.«

Naknadno, ob izrecnem navodilu tožilstva, naj policija v tistih primerih, v katerih je to bilo glede na znano identiteto oškodovancev in še odprti rok možno storiti, z oškodovanci ponovno opravi razgovor glede podaje predloga za pregon, so v teh razgovorih izjavili, da predloga za pregon ne podajajo, še dodajajo na tožilstvu.

»Nedostojno ravnanje in poseg v zasebnost«

Pri tem je treba vedeti, da morajo biti dokazi nedvoumno jasni tudi zato, da jih na sodišču odvetniki ne izpodbijajo. Kaznivo dejanje nasilništva je v Kazenskem zakoniku opredeljeno kot dejanje … »kjer nekdo z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen položaj«.

Neprimerno ravnanje negovalk s starejšima osebama so obsodile skoraj vse ustanove. Čeprav naj bi bila posnetka stara dve leti, je bilo ministrstvo za solidarno prihodnost o njiju obveščeno šele pred dnevi, ko sta ponovno zaokrožila po spletu. Na ministrstvu pravijo, da je delodajalec takrat ravnal v skladu z zakonodajo in s protokoli, saj sta bili zaposleni odpuščeni.

Predvidena kazen je zapor do dveh let. Če dejanje storita dve ali več oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec drugega lahko telesno poškoduje, je zagrožena kazen zapor do treh let. Tožilstvo teh znakov na posnetkih ni zaznalo.

Zakonodaja je vseeno jasna

Na vprašanje, ali kazenska zakonodaja dovolj jasno opredeljuje takšno početje, da imajo organi pregona dovolj možnosti za ovadbe, ki bi na koncu »pripeljale« do obsodbe in ne do zavrženja ovadbe zaradi pomanjkanja dokazov oziroma do oprostilne sodbe na sodišču, na tožilstvu navajajo: »Pravna ureditev daje zadostno podlago za kazenskopravno postopanje v primerih, ko vrsta in intenziteta posameznega spornega ravnanja dosežeta takšno stopnjo, ki zahteva opredelitev ravnanj kot kaznivih dejanj in torej preseže oceno ravnanja kot (zgolj) nedostojnega in moralno zavržnega.«

· Slovenija

Gasilec Jaka Kopitar z Ljubečne med najboljšimi na svetu

Prav tako bi tudi v tem konkretnem primeru tožilstvo v postopku pred sodiščem (če bi razpolagali s predlogi za pregon, da bi lahko dejanja kazensko preganjali) imelo možnost predlagati izrek varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica.

»O pravnih podlagah za drugačno (npr. disciplinsko) postopanje v primeru ugotovitve takšnih spornih ravnanj in posledicah glede nadaljnjih zaposlitev tožilstvo ne more komentirati,« so nam odgovorili na celjskem tožilstvu.