April bolj suh kot poletje: Suša pospešuje krizo. Kaj bo s cenami hrane?
Kako bo suša vplivala na kmete? Kaj pomeni za pridelavo hrane in cene v trgovinah? In ali se lahko posledice poznajo tudi v prehranski verigi?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Sušne razmere v površinskem sloju tal se stopnjujejo po večjem delu Slovenije. Kot so ob koncu minulega tedna navedli na Agenciji RS za okolje (Arso), je bilo zadnjih 30 dni nadpovprečno toplo, pogosto vetrovno in v drugem delu obdobja izrazito suho vreme, kar je vodilo do razvoja sušnih razmer v površinskem sloju tal v večjem delu države.
Suha tla po Sloveniji: Nekatere regije v zelo slabem stanju
Nekatere regije beležijo zelo sušno stanje. Zgornjesavska, Gorenjska ter Ljubljana z okolico imajo po navedbah Arsa največji vodnobilančni primanjkljaj. Do običajnih razmer bi potrebovali med 40 in 70 mm padavin. Še posebej izstopa postaja Lesce Letališče. V celotnem obdobju so zabeležili le 6 mm padavin. Zmerno sušno beležijo Koroška, Bovška, Notranjska, Obala, Goriška, Pomurje ter del Podravja in savinjske regije – primanjkljaj do 40 mm. Le jugovzhodni del države ohranja običajno namočenost tal z vodnobilančnimi presežki med 10 in 40 mm.
Vetrovni dnevi so dodatno izsušili tla in pospešili izhlapevanje vode.
Čeprav od torka dalje kaže na nestanovitno vreme z možnimi krajevnimi padavinami, pri Arsu poudarjajo, da ne pričakujejo bistvenega izboljšanja vodnobilančnih razmer v površinskem sloju tal. Za zahodne »rumene« regije (Koroška, Bovška, Notranjska, Obala, Goriška, Pomurje ter del Podravja in savinjske regije) kaže celo na zaostrovanje sušnih razmer v površinskem sloju tal.
»Žal napovedi kažejo, da se bo stanje v naslednjih dneh še zaostrovalo – tako v Sloveniji in njeni bližnji okolici kot tudi v delih srednje in vzhodne Evrope,« so zapisali.
Preverili smo, kaj to pomeni v praksi za kmete in predelovalce hrane. Ti opozarjajo, da so posledice sušnih razmer že opazne, zlasti pri zgodnjih spomladanskih kulturah in na travinju, kjer je rast zaradi pomanjkanja vlage upočasnjena. V skrbeh so poleg pridelovalcev zelenjave in žit tudi živinorejci, ki se zanašajo na kakovostno krmo iz prve košnje.
Posledice se lahko prenesejo tudi v prehransko verigo
Strokovnjaki poudarjajo, da bodo ključni prihodnji tedni, saj bodo odločali o uspešnosti setve in začetku rastne sezone. Če se suša poglobi, bi to lahko pomembno vplivalo na letošnji pridelek in stabilnost oskrbe s hrano. Predelovalci hrane opozarjajo, da bi lahko slabša letina pomenila višje cene surovin in večjo odvisnost od uvoza. Če se bodo sušne razmere nadaljevale, se bodo stroški pridelave povečali, kar bo vplivalo na cene končnih izdelkov.
Opozorila s terena: Zemlja se suši, rast se ustavlja
Zemlja je na površju že zelo suha, zato semena kalijo počasneje, ponekod pa sploh ne. Če v kratkem ne bo zadostnih padavin, bodo morali kmetje začeti z namakanjem precej prej kot običajno.
Sušne razmere lahko zmanjšajo pridelek, otežijo delo na poljih in povzročijo višje stroške, kar se lahko prenese tudi na potrošnike.
Po mnenju agronomov so v takšnih razmerah ključni pravočasni prilagoditveni ukrepi, kot so učinkovito namakanje, ohranjanje vlage v tleh z ustrezno obdelavo ter izbira odpornejših sort. Ob tem poudarjajo tudi na pomen dolgoročnega upravljanja z vodnimi viri in prilagajanja kmetijstva na vse pogostejše vremenske ekstreme.
Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Kranj Robert Golc je za Svet24 potrdil, da na Gorenjskem primanjkuje 70 litrov padavin na kvadratni meter. Po njegovih besedah se na peščenih tipih tal v zadnjih dveh tednih že kaže zastoj rasti, tudi pri žitih. Ob tem poudarja, da trenutno ni možno dognojevati tal – ne z mineralnimi ne z živinskimi gnojili – saj primanjkuje padavin.
»Totalna suša« v aprilu, kmetje presenečeni nad razmerami, težave že pri sami pripravi tal
Golc je opozoril na vse bolj neugodna vremenska gibanja, ki lahko resno vplivajo na kmetijsko pridelavo. »Katastrofa bo, padavin, na katere smo računali, ni bilo že prejšnji teden, zdaj pa se vremenska slika prav tako spreminja, vremenoslovci napovedujejo lepše vreme, kot je bilo prvotno napovedano, torej z manj padavin,« je dejal.
Po njegovih besedah so zaradi tega v velikih težavah tudi pridelovalci krompirja. Suša se po navedbah Golca pozna že pri sami pripravi tal za sajenje. »Priprava tal je zelo otežena. Takšne suše smo navajeni v poletni sezoni, julija, avgusta, ne pa aprila. Spomladi takšnih prizorov nismo vajeni. Kmetje so že posadili glavnino krompirja, ki pa ne raste, ampak je prišlo zaradi pomanjkanja vlage do zastoja v rasti. Prav tako se suša pozna pri prvih posevkih vrtnin, solatnic, čebulnic …
Ob tem dodaja, da pri njih beležijo »totalno sušne razmere«. Takšnega stanja tal so po njegovih besedah vajeni v poletnih mesecih, pri presajanju zelja, ne pa zdaj. »Narava iz leta v leto preseneča, ne spomnim se, da bi bile kdaj v aprilu tako izsušena tla, kot so letos,« pravi Golc, ki se tudi sam ukvarja s kmetovanjem, prideluje namreč krompir, zelje, jagode, čebulo, česen …
Golc: Država mora pospešiti vlaganja v namakalne sisteme
Strokovnjak Golc opozarja, da bodo morali kmetje v prihodnje več vlagati v namakalne sisteme, saj ti postajajo ena ključnih investicij na kmetijah, zlasti pri pridelavi krompirja, zelenjave in koruze. Po njegovih besedah so nekateri kmetje sisteme že zgradili z lastnimi sredstvi, vendar bo za širšo uvedbo nujna tudi večja finančna podpora države ter Evropske unije.
Hkrati Golc izpostavlja potrebo po poenostavitvi in skrajšanju postopkov za pridobivanje dovoljenj, ki so po njegovem mnenju pogosto preveč zapleteni in dolgotrajni. Ob tem poudarja, da je regulacija sicer nujna, a bi morala biti bolj učinkovita. Namakalne sisteme pa bi bilo po njegovem smiselno obravnavati kot kritično infrastrukturo, podobno kot ceste ali kolesarske poti.
Suša ogroža pridelek: Višje cene hrane niso izključene
Golc je glede vpliva suše na končni pridelek in morebiten dvig cene dejal, da bodo odločilni naslednji tedni, prav tako pa poletje. Če bo poletje optimalno in ne bo pomanjkanja padavin ter večjih vremenskih ekstremov, potem večjih težav glede na trenutno situacijo, ki sicer ni rožnata, ne pričakujejo. Če pa se ponovi leto 2022, ko so sušne razmere v državi prevladovale že od zimskega obdobja naprej, lahko to pomeni začetek zelo zahtevne sezone.
Dolgoletna povprečja po njegovih besedah sicer kažejo, da v tem obdobju na primer na Gorenjskem praviloma ni primanjkovalo padavin. Vendar pa zadnja leta kažejo odstopanja od teh vzorcev – trenutno je glede na dolgoletno povprečje ponekod celo večje pomanjkanje padavin kot v območjih, kjer so sušne razmere običajno pogostejše. Kmetje so se v preteklosti prilagajali lokalnim podnebnim razmeram in gojili kulture, ki so ustrezale ustaljenim vremenskim vzorcem. Glede na opažene trende pa bo v prihodnje nujna dodatna prilagoditev kmetijskih praks in izbire kultur novim, spremenjenim podnebnim razmeram, meni Golc.
Pri Kmetijsko gozdarski zbornici so glede sušnih razmer za Svet24 pojasnili, da še čakajo podatke s terna od pristojnih enot.
Gregorčič: Dež bo le omilil, ne pa odpravil suše
»Današnje oblačno vreme je povezano s ciklonom nad Tirenskim morjem, ki se bo sicer še nekoliko pomaknil proti severu, vendar bo počasi slabel. Naši kraji bodo ostali na obrobju tega procesa. K nam v višinah doteka topel in vse bolj vlažen zrak, ki bo predvsem danes in jutri prinesel tudi nekaj puščavskega prahu,« so v ponedeljek pojasnili pri Arsu.
Po daljšem času so na obzorju tudi tudi padavine. Predvsem se bodo pojavljale v torek, vendar količine ne bodo velike. Glavnina padavin bo v zahodni Sloveniji, kjer bo padlo do 20 mm. Proti vzhodu jih bo manj (na severovzhodu le do 5 mm). Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja.
Po napovedih Arsa bo v torek oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Dež bo pogostejši v zahodni Sloveniji. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem okoli 18 stopinj Celzija. V sredo bo sprva še oblačno z rahlim dežjem, popoldne pa se bo delno razjasnilo. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo predvsem v hribovitih krajih možne posamezne plohe.
»Treba je vzeti, kar nam dajo,« je za Svet24 dejal Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso). Ob tem je poudaril, da napovedane padavine najverjetneje ne bodo zadostovale za odpravo sušnih razmer v tleh, temveč bodo stanje zgolj nekoliko omilile. »Bojim se, da omenjene padavine ne bodo rešitev za sušna tla, ampak bodo zadevo le omilile,« je dodal.
Po njegovih besedah bi lahko spremembo prinesel prihodnji teden, ko naj bi z nedelje na ponedeljek območje prešla vremenska motnja, vendar je ta napoved še preveč oddaljena, da bi bila zanesljiva.
Ali se bodo sušne razmere omilile ali zaostrile, bo pokazalo že prihodnje obdobje. Do takrat pa ostaja jasno, da je pomanjkanje padavin resen izziv, ki lahko vpliva na celoten prehranski sistem – od njive do mize.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
