Dizel naj bi prebil dva evra na liter. Petrol ob eskalaciji omenja celo tri
Dizel je pri 1,991 evra in bo po oceni Petrola v torek dražji še okoli dva centa. Preverili smo, kaj bi ga lahko potisnilo do 2,50 ali treh evrov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cene na slovenskih črpalkah se bodo v torek znova spremenile. Gibanje evropskih veleprodajnih cen kaže, da se bo bencin najverjetneje podražil za nekaj centov, podobno velja za dizel.
Pri bencinu takšen premik za zdaj ne bi pomenil večjega cenovnega preloma. Pri dizlu je drugače.
Liter trenutno stane 1,991 evra. Že podražitev za en sam cent bi ga potisnila čez dva evra, nekoliko večji premik pa bi novo mejo presegel še bolj očitno.
Tudi predsednik uprave Petrola Sašo Berger je za 24ur ocenil, da bo dizel v torek dražji za približno dva centa. Če se razmere na svetovnem trgu ne spremenijo bistveno, je zato preboj dveh evrov zelo verjeten.
Za voznika s 50-litrskim rezervoarjem to pomeni še en simboličen preskok. Poln rezervoar dizla bo stal več kot sto evrov.
Še v začetku julija je stal približno 82 evrov.
Država je del podražitve že prestregla
Torkova cena bi bila brez zadnjega posega države še višja.
Vlada je spremenila formulo, po kateri se določajo regulirane cene goriv, in iz nje odstranila strošek biokomponente. Po oceni pristojnega ministrstva samo ta sprememba pri dizlu končno ceno znižuje za približno sedem centov na liter glede na izračun po prejšnji formuli.
Pri 50 litrih je to približno tri evre in pol razlike.
To je pomembno tudi za razumevanje sedanjih cen. Dizel meje dveh evrov ne dosega zato, ker bi država nenadoma zvišala obdavčitev. Nasprotno, država del rasti trenutno blaži. Glavni pritisk prihaja s trga.
Zakaj je dizel toliko dražji
Običajno se ob podražitvah goriva najprej pogleda ceno surove nafte. Tokrat samo Brent ne pove dovolj.
Sod nafte je namreč surovina. Preden dizel pride v avtomobilski rezervoar, mora nafta skozi rafinerijo. In prav tam je trenutno ozko grlo.
Cena evropskega dizla je v zadnjih tednih rasla precej hitreje od same nafte. Končno dizelsko gorivo se je na evropskem trgu povzpelo proti približno 210 dolarjem za sod, medtem ko je bila surova nafta Brent ob koncu tedna okoli polovico cenejša.
Razlika med njima je izjemno velika. Razlogov za to je več. Motene so dobave z Bližnjega vzhoda, napadi so prizadeli del ruskih rafinerijskih zmogljivosti, težave ima tudi pomembna savdska infrastruktura, evropske zaloge dizla pa niso visoke.
Zato se lahko zgodi na prvi pogled nenavadna stvar. Cena surove nafte pade, voznik pa pocenitve dizla sploh ne občuti.
Na evropskem trgu namreč ne primanjkuje nujno samo nafte. Problem je tudi, koliko te nafte je mogoče pravočasno predelati v dizel in ga pripeljati v Evropo.
Kaj bi se moralo zgoditi za 2,50 evra
Berger je ob nadaljnjem stopnjevanju konfliktov omenil možnost, da bi gorivo doseglo 2,50 ali celo tri evre za liter.
Gre seveda za scenarij, kaj bi se lahko zgodilo ob precej hujšem energetskem šoku.
Preverili smo, kako hud bi moral biti.
Če ohranimo približno sedanjo slovensko trošarino, marže in davke, bi moral evropski veleprodajni dizel za ceno 2,50 evra na slovenski črpalki doseči približno 2.170 dolarjev za tono.
Trenutne ravni so bistveno nižje.
To pomeni, da bi se moral veleprodajni dizel od že zdaj izjemno visokih cen podražiti še približno tretjino.
Takrat bi 50-litrski rezervoar stal 125 evrov.
Do takšnega premika ne bi pripeljala ena slaba novica ali nekaj dolarjev dražji Brent. Potreben bi bil večji in dlje trajajoč udarec ponudbi.
Denimo dodatno zmanjšanje prometa skozi Hormuško ožino, daljši izpad pomembnih rafinerij, težave na več velikih naftovodih hkrati ali nov občuten padec izvoza goriv proti Evropi.
Za tri evre bi moral slediti še precej hujši šok
Še bolj skrajen je scenarij treh evrov za liter.
Po našem preračunu bi moral evropski veleprodajni dizel ob približno nespremenjenih slovenskih davkih in maržah doseči okoli 2.700 dolarjev za tono.
To je približno 70 odstotkov več od sedanjih ravni.
Poln 50-litrski rezervoar bi stal 150 evrov.
Takšne cene zato ne bi pomenile zgolj nadaljevanja sedanjih razmer. Pomenile bi nov energetski šok.
Da bi se mu približali, bi moralo več težav trajati hkrati. Pomembna dobavna pot bi morala ostati močno omejena, proizvodnja rafinerij bi morala dodatno pasti, manjkajočih količin pa ne bi bilo mogoče dovolj hitro dobaviti iz drugih delov sveta.
Tudi bencin bi šel navzgor, a ima več prostora
Pri bencinu je položaj za zdaj manj napet.
Tudi njegova cena se bo po trenutnih gibanjih najverjetneje zvišala, vendar je do psihološke meje dveh evrov še precej več prostora kot pri dizlu.
Naš preračun kaže, da bi morala veleprodajna cena bencina ob približno nespremenjenih drugih pogojih zrasti za približno četrtino, da bi se slovenska maloprodajna cena približala dvema evroma.
To ne pomeni, da se to ne more zgoditi. Pomeni pa, da bi moral biti naslednji cenovni šok pri bencinu precej večji od nekaj centov podražitve, ki jo trenutno nakazuje trg.
Dizel je v tem trenutku precej bolj izpostavljen.
Kaj bi se moralo spremeniti, da bi se gorivo pocenilo
Za občutnejši padec cen bi se moralo zgoditi več hkrati. Umiriti bi se moral konflikt med ZDA in Iranom, normalizirati promet skozi Hormuško ožino, zmanjšati napadi na savdsko infrastrukturo in obnoviti del poškodovanih rafinerijskih zmogljivosti.
Za zdaj takšnega preobrata ni. Diplomatski kanali sicer ostajajo odprti, vendar so dobave še vedno motene, del infrastrukture poškodovan, zaloge dizla pa nizke. Zato je kratkoročno realnejši scenarij, da bo dizel ostal drag ali se ob novih motnjah še podražil.
Za približevanje 2,50 evra bi bil potreben nov večji izpad dobav. Za tri evre pa bi se moralo več takšnih težav zgoditi hkrati in trajati dalj časa. Tudi morebitno hitro premirje cen ne bi takoj vrnilo na stare ravni, saj bi obnova oskrbe in rafinerij trajala dlje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.