Sašo Švigelj

12. julija 2025 je bil objavljen pravilnik o dopolnitvah pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki delodajalce zavezuje k ukrepom za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu na prostem v vročini.

Kaj morajo pri delu na prostem upoštevati delodajalci?

Dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka, višji od 30 °C, ki je izmerjena v okviru državne mreže meteoroloških postaj ali postaj, vpisanih v register meteoroloških postaj, se lahko izvajajo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred
neugodnimi vremenskimi vplivi. Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim delodajalec zagotavlja ustrezno zaščito pred vplivi sonca.

Varnost in zdravje delavcev

Pri delu na vročini odslej obvezen odmor na nekaj ur z brezplačnimi napitki

Ko začutite nelagodje zaradi vročine, ne pozabite na odmor, hladno brezalkoholno pijačo, umik v senco …

Smernice in priporočila

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo smernice, ki povzemajo osnovne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu na prostem v vročini. Smernice poudarjajo pomen preventivnih ukrepov, kot so prilagajanje delovnega časa, zagotavljanje senčenja in hlajenja, omogočanje pogostih odmorov, dostop do zadostne količine pitne vode ipd.

Delodajalci naj v času povišanih temperatur spremljajo uradne vremenske napovedi in opozorila, ki jih pripravlja Agencija RS za okolje za posamezna območja. Ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu na prostem v vročini naj delodajalci prilagodijo svojim delavcem in ukrepajo čim prej.

Profimedia

Smernice

• Spremljajmo vremensko napoved in stopnjo vremenskega opozorila glede visokih temperatur, da lahko pravočasno ukrepamo in zagotavljamo sprejemljive razmere pri delu v vročini.
• Delovni čas razporedimo tako, da se delo opravlja v hladnejših urah dneva.
• Omejimo čas, ki ga delavec preživi na soncu (na primer tako, da se delavci menjajo pri opravljanju nalog).
• Omejimo ali odložimo fizično delo, ga razporedimo na več delavcev ali na daljše obdobje. 
• Prilagodimo delovni proces, pri katerem je potreben fizični napor. 
• Povečajmo pogostost odmorov za počitek delavcev v hladnejših prostorih ali senci. 
• Med prekinitvijo dela v hladnejšem prostoru ali senci odstranimo osebno varovalno opremo, da omogočimo ohlajevanje telesa.
• Delavcem naj bodo na voljo prostori za počitek v senci ali klimatiziranem prostoru, sveža pitna voda ali drugi brezalkoholni napitki.
• Delavec naj na delovnem mestu ne bo sam.
• Upoštevajmo obdobje aklimatizacije - delavci naj se postopno prilagajajo delu v vročini.
• Prilagodimo intenzivnost dela (tempo dela, redni odmori ...).
• Delavce seznanimo s tveganji za varnost in zdravje pri delu, povezanimi z vročino, in jih usposabljajmo za varno delo v teh razmerah.

Več napotkov za obvladovanje tveganja, povezanega z delom na prostem v vročini, in informacije o tem, kako je treba ravnati, če delavec zboli za boleznijo, povezano z vročino, lahko delodajalci in delavci najdejo v smernicah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) z naslovom Vročina pri delu - smernice za varno delo v poletni vročini.

Ob tem na ministrstvu še poudarjajo, da že zakon o varnosti in zdravju pri delu določa, da morajo delodajalci oceniti vsa tveganja, vključno z izpostavljenostjo ekstremnim temperaturam in neposrednemu vplivu sonca pri delu na prostem. V oceni tveganja določijo tudi vse ukrepe, s katerimi bodo zagotovili varnost in zdravje svojih delavcev na konkretnem delovnem mestu na prostem. Ukrepi v oceni tveganja so lahko širši od zahtev pravilnika (npr. daljše in pogostejše prekinitve dela že pri temperaturah, nižjih od 30 °C)