Profimedia

Večina ljudi pozna bolniški stalež za nego otroka, manj znano pa je, da ga lahko uveljavimo tudi, kadar zboli zakonec ali zunajzakonski partner. Pomembno je, da je oseba, ki skrbi za bolnega, vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje. Zakon določa, da je pravico do odsotnosti mogoče uveljaviti za otroke, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki potrebuje nego – tudi če z njim ne živimo na istem naslovu.

V primeru zunajzakonskih partnerjev je treba dokazati obstoj zveze, kar je mogoče s skupnim otrokom ali s pisno izjavo. Do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne osnove so zavarovanci upravičeni od prvega dne odsotnosti, izplačilo pa gre v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Časovna omejitev in izjeme

Za nego otroka do 18. leta starosti ter zakonca ali partnerja lahko zaposleni izkoristi največ sedem delovnih dni. Če gre za otroka, mlajšega od sedem let, ali otroka s težjimi duševnimi ali telesnimi motnjami, se ta čas lahko podaljša do 15 delovnih dni. V primeru hujših zdravstvenih stanj, kot so rakave bolezni, hude poškodbe možganov ali nenadna poslabšanja, se lahko pravica na podlagi strokovnega predloga pediatrične klinike podaljša vse do šest mesecev.

Pixabay

Kadar je otrok hospitaliziran, pa eden od staršev lahko uveljavlja pravico do sobivanja v bolnišnici. Ta možnost velja do otrokovega 14. leta starosti, v nekaterih primerih (na primer otrok s posebnimi potrebami) pa tudi kasneje.

Kje začeti postopek?

O potrebi po negi presoja izbrani zdravnik, ki tudi izda elektronski bolniški list (eBOL). Ta je osnova za uveljavljanje pravice do nadomestila. Delodajalcu ga ni treba fizično predložiti, saj je dokument dostopen prek sistema SPOT. V primeru daljših odsotnosti zdravnik poda predlog imenovanemu zdravniku ZZZS, ki izda odločbo.

Samostojni podjetniki morajo za izplačilo nadomestila oddati posebno vlogo na ZZZS. K sreči je postopek poenostavljen – fizičnega potrdila ni treba priložiti, saj si ga zavod pridobi sam. Če podjetnik vlogo odda še pred koncem meseca, v katerem je bil odsoten, se rok za izplačilo nadomestila začne šteti prvi dan naslednjega meseca. V času nege podjetnik ni dolžan plačevati prispevkov, kar dodatno razbremeni njegov proračun.

Kaj pa starši in bratje?

Starejši starši, bratje in sestre ne sodijo med člane ožje družine v smislu pravice do bolniškega staleža za nego. Kljub temu obstaja rešitev – neplačani oskrbovalski dopust. Z novelo Zakona o delovnih razmerjih je od leta 2023 vsakemu zaposlenemu omogočenih do pet dni odsotnosti z dela na leto, če družinski član potrebuje znatnejšo zdravstveno nego. Delavec mora o odsotnosti predhodno obvestiti delodajalca, priložiti izjavo in ustrezna dokazila. Oskrbovalski dopust lahko izrabi za zakonca, otroka, starša ali drugega bližnjega sorodnika.

Doma sta lahko oba starša, a le po dogovoru

V primerih, ko sta bolna dva otroka, praviloma en starš prevzame nego za oba, razen če obstajajo objektivni razlogi, da tega ne zmore – na primer, če je nujno, da sta otroka ločena zaradi narave bolezni. V takem primeru je lahko drugi starš upravičen do bolniške odsotnosti za nego drugega otroka. Če sta starša ločena in je vsak otrok pri enem od njiju, lahko vsak od staršev uveljavlja nego za otroka, ki je pri njem, razen če drugi starš nege ne more zagotoviti.

Črtomir Goznik

Zakonodaja namreč določa, da za istega otroka istočasno nego lahko uporabi le eden od staršev. Če je drugi starš sicer doma (nezaposlen, upokojen), mu nadomestilo ne pripada, razen če nege ne more zagotavljati iz upravičenega razloga – na primer lastne bolezni. O tem, ali je razlog dovolj upravičen, presoja zdravnik, ki odloča o upravičenosti do zadržanosti od dela. Tudi v primeru, ko je eden od staršev na starševskem dopustu, drugi ne more uveljavljati nege, razen če starš, ki je na dopustu, zaradi bolezni ne zmore skrbeti za bolnega otroka. Ključno v vseh primerih je, da je otrok dejansko bolan in da je potrebna ustrezna nega.

Ko izkoristiš pravico, vendar do nje nisi upravičen

Na ZZZS opozarjajo, da je v zadnjih letih poraslo število neupravičenih zahtev za nego, predvsem ob petkih. V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor so letos v začetku leta zato uvedli pravilo, da staršem brez pregleda otroka v ambulanti bolniškega staleža ne izdajo več. Podobne prakse so uvedli tudi drugod. Zdravniki lahko utemeljijo bolniško le na podlagi pregleda ali medicinske dokumentacije, ne pa zgolj na podlagi telefonskega pogovora ali elektronskega sporočila.

Prav tako pravica do nadomestila odpade, če bi nego lahko zagotovil drugi starš, ki ni zaposlen ali je upokojen, razen v primerih, ko to zaradi tehtnih razlogov ni mogoče (bolezen, iskanje zaposlitve, študentsko delo, nočno delo). V času, ko je otrok v šoli ali institucionalnem varstvu, pravica do nege prav tako ne velja. Pomembno je tudi vedeti, da ZZZS redno preverja, ali so pogoji za upravičenost do nadomestila izpolnjeni. V primeru zlorabe lahko zavarovanec ostane brez nadomestila in mora morebitne prejemke celo vrniti.