Shutterstock

Mnemonika je pravzaprav vsaka tehnika za urjenje spomina, pogosto pa s to besedo poimenujemo tehnike, ki temeljijo na besedah, posebno na akronimih. To so besede, sestavljene iz začetnih črk besed, ki se jih želimo spomniti, ali v verzih.

Akronim ŠMTJV nas na primer lahko spomni na imena petih najvišjih slovenskih vrhov: Škrlatica, Mangart, Triglav, Jalovec in Visoki Rokav.

Metoda zgodbe

Pri tej metodi v zgodbi, ki smo si jo sami prikrojili, nanizamo seznam stvari ali dogodkov, ki si jih moramo zapomniti. Za vsak seznam si izmislimo novo zgodbo, ki si jo zlahka zapomnemo. Da bi postale povezave čim zanimivejše, si pomagamo z najrazličnejšimi sredstvi, z nadrealnim, gibanjem, barvami.

Primer: Če sta prva dva predmeta na seznamu nahrbtnik in diamant, bi ju morda lahko povezali takole: Brskal sem po svojem umazanem nahrbtniku in našel bleščeč diamantni prstan.

Profimedia

Sistem preoblikovanja številk

Je ena najbolj priljubljenih metod pomnjenja števil. Vsako številko od nič do devet v mislih spremenimo v predmet, ki je podobne oblike kot napisana številka. Denimo: 0 – žoga, 1 – svinčnik, 2 – labod, 3 – ustnice s profila, 4 – jadro, 5 – morski konjiček, 6 – slonov rilec, 7 – bumerang, 8 – sneženi mož, 9 – balon na vrvici. Ko ustvarimo miselne povezave, začnemo razpletati zgodbe, s pomočjo katerih se bomo spomnili zaporedja številk.

Primer: Če je številka otrokove bančne kartice 4291, si lahko predstavlja, da v banko pluje po reki z jadrnico (4), mimo laboda (2), ki drži v kljunu vrvico, na katero je privezan balon (9), na drugem koncu vrvice pa je privezan svinčnik (1).

Prehrana

Ta vitamin lahko prepolovi tveganje za demenco

Oporne točke

V umu povežemo svoj podatek z razpoznavnim znamenjem, ki ga bomo v mislih vedno zlahka našli. Če si ne predstavljamo samo ene oporne točke, ampak celo zaporedje ali sistem, bomo posamezne točke s pomočjo njihovih medsebojnih odnosov utrdili v spominu. Torej najprej izberemo oporne točke, potem pa jih povežemo s podatki, ki si jih moramo zapomniti.

Sposobnost predstavljanja

Če želimo spomin uspešno uporabljati, moramo poživiti tudi na videz povsem vsakdanje in nezanimive informacije, kot sta zaporedje številk ali nakupovalni seznam. To dosežemo s predstavo: v mislih naslikamo neko stvar, nato podobo spremenimo tako, da jo doživimo z različnih plati. V domišljiji pretiravamo, kar se bo racionalnemu, logičnemu delu možganov na začetku zdelo tuje. 

Sposobnost miselnega povezovanja

Asociacija je miselna povezava med posameznimi pojmi in predstavami, tako da ena izzove drugo. Takšne povezave ustvarjamo nenehno. Z naravnimi povezavami pa tudi z izmišljanjem novih, nenaravnih povezav pomnjenje nenehno izboljšujemo. 

Profimedia

Sposobnost prostorskega predstavljanja

Pri starih Grkih in Rimljanih je bila to najbolj cenjena metoda pomnjenja. Deluje tako, da podobe ali podatke v svojem duhu postavimo na prepoznaven, nespremenljiv prostor. Ko se želimo podatka spet spomniti, se vrnemo po poti, po kateri smo hodili, in najdemo zasidranega tam, kjer smo ga pustili.

Sposobnost opazovanja

Stvari si zapomnimo bolje, če čim bolj izkoristimo vse čute. Kadar popolnoma zbrano in zavestno opazujemo kak predmet ali zapiske, so spominske sledi, ki se vtisnejo v možgane, globlje kakor tedaj, ko sprejemamo samo splošni vizualni vtis. 

Sposobnost osredotočenja

Skrivnost zbranosti je, da se popolnoma osredotočimo na informacijo, ki jo poslušamo, ali izkušnjo, ki jo doživljamo, hkrati pa dopustimo, da naši možgani naredijo primerne povezave. Tedaj se podatki prenesejo iz začasnega v trajni spomin, kjer jih shranimo, dokler jih ne želimo priklicati v zavest.

Rožmarin

Izboljša prekrvitev, pomirja in podpira delovanje možganov