Profimedia

Evropska unija se je znašla pred pomembnim izzivom na področju mikro­čipov, ki so ključni za gospodarstvo, varnost in tehnološki razvoj. Po seriji opozoril o ranljivosti dobavnih verig in geopolitičnih pritiskih, ki prihajajo predvsem iz tekmovanja med ZDA in Kitajsko, se je Bruselj odločil, da mora svojo strategijo na tem področju temeljito in na novo premisliti.

Strateški načrt za digitalno desetletje

Slovenija pripravlja program za razvoj čipov do leta 2030

ZDA so namreč uvedle stroge omejitve izvoza napredne čipovske tehnologije na Kitajsko, kar je sprožilo globalne pretrese in dodatno izpostavilo evropsko odvisnost od zunanjih dobaviteljev. Kitajska pa se medtem pospešeno trudi postati bolj samozadostna na področju polprevodnikov. Ta boj med največjima svetovnima silama je postavil Evropo v nelagoden položaj — med tehnološkima blokoma, od katerih je hkrati gospodarsko odvisna, poroča Politico.

Nizozemci razburili Kitajce

Eden od vzrokov težav je tudi politična odločitev nizozemske vlade, ki je 30. septembra letos na podlagi posebnega Zakona o razpoložljivosti blaga (Goods Availability Act) prevzela nadzor nad podjetjem Nexperia, nizozemskim proizvajalcem čipov v kitajski lasti. A učinek je ravno nasproten od zaščite evropskih interesov, na katere se sklicuje nizozemska vlada.Kitajska je namreč kot povračilo ustavila izvoz določenih polprevodniških izdelkov, kar zdaj ogroža evropske proizvodne verige.

Nizozemski spor s Kitajci

Evropski industriji grozi kolaps zaradi pomanjkanja povsem običajnih čipov

Nexperia ni zgodba o "naprednih" čipih, ki bi jih hipotetično morali skrivati pred Kitajci. Nexperia namreč proizvaja "običajne" čipe, ki pa so ključni za delovanje številnih elektronskih komponent v avtomobilih in industriji.

Tržni delež obstal ... 

EU je sicer že sprejela European Chips Act (velja od septembra 2023), s katerim je želela povečati tržni delež na 20 odstotkov svetovne industrije do leta 2030. Vendar je delež nekako obstal na 9 odstotkih. Bruselj zato razmišlja o dodatnih investicijah, večjem usklajevanju med državami članicami in hitrejšem razvoju lastnih zmogljivosti.

V ospredju razprav je ideja tehnološke suverenosti, ki naj bi zagotovila, da EU ne bo več talka globalnih napetosti in dobavnih zastojev. Mikro­čipi so namreč ključni za vse – od avtomobilov in mobilnih telefonov do umetne inteligence in obrambnih sistemov. Bruselj zdaj priznava, da bo za dosego teh ciljev potrebna bolj ambiciozna, usklajena in dolgoročna strategija, ki naj bi bila pripravljena v prvem četrtletju 2026.