Matej Krže

Čeprav strategija slovenskega turizma 2022 – 2028 v uvodu omenja »zeleno, butično Slovenijo, z manjšim odtisom in večjo vrednostjo za vse,« se na Bledu množičnemu turizmu ne morejo izogniti.

Po podatkih Turizma Bled so do konca julija zabeležili 627.823 nočitev, kar je za 5-odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Glavnino, 493.731 nočitev, so gostje opravili v maju, juniju in juliju. V tem trimesečju so na Bledu v povprečju bivali 2,6 dneva, kar je primerljivo z enakim obdobjem lani (2,5 dneva). Pri Turizmu Bled tako ocenjujejo, da sezona poteka po pričakovanjih.

Največ v tem času iz Nemčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Sledijo gostje iz Madžarske, Nizozemske, Češke, Poljske, Francije, Italije in Belgije.

Manj »kravala« kot pred leti

 »Življenje je danes bolj znosno. Še vedno pa za domačine absolutno težko,« je za Svet24 ocenil Mežan, ki kot enega izmed dosežkov navaja dosledno skrb za javni red in mir, sploh v nočnem času. O pravilih obiskovalce ozaveščajo zaposleni v Turizmu Bled in sodelujoči v projektu Vprašaj me, sem domačin, nadzor pa izvajajo redarji medobčinskega inšpektorata in redarstva (blejska občina si ga »deli« še z občinama Bohinj in Železniki) ter varnostniki varnostne službe. Prav ti so na promenadi ob jezeru v začetku julija zaradi preglasnega predvajanja glasbe v nočnem času opozorili nogometaše splitskega Hajduka. Izbruhnil je pretep, v katerem sta bila poškodovana varnostnik in še ena oseba.

Kljub temu incidentu Mežan meni, da je »kravala« občutno manj kot pred leti. »Takrat nismo spali 100 noči na leto. Situacija je zdaj veliko boljša. V veliki meri smo zagotovili miren spanec občank in občanov v tistih najbolj perečih delih, torej ob blejski promenadi, v okolici trgovskega centra, Riklijevi in Grajski cesti in delu Prešernove ceste,« je izpostavlja blejski župan, ki sicer priznava, da povsod še ni takšnega miru, kakršnega bi si želeli, a da si bodo zanj še naprej prizadevali.

Robet Balen

Doslednejši so tudi pri sankcioniranju kopalcev, ki se v blejsko jezero podajo izven območja kopalnih voda. »Dolgo časa smo opozarjali, sedaj pa tistim, ki ne upoštevajo pravil, izdajamo tudi globe,« je spremembo kaznovalne politike pojasnil Mežan. Kopanje izven kopališč ni dovoljeno zaradi uničevanja zelenih površin in erozije, kar velja tudi za prirejanje piknikov na prostem.

Kot dobrodošlo pridobitev za tiste, ki se odločijo čas preživeti na obali, blejski župan navede nova stranišča – sedaj jih je okoli jezera šest, v kratkem bodo postavili še dve dodatni.

Robert Balen

Kaos, ker ni nadzora

Ob razmahu zasebnih namestitev – leta 2023 je bilo v občini 10.091 ležišč, njihovo število pa se je glede na leto poprej povečalo za 8 odstotkov – Mežan izpostavlja pomen preglednosti in spoštovanja občinskih aktov. V blejskih je tako določeno, da se v turistične namene lahko oddaja do največ 50 odstotkov površine objektov, ki so registrirani kot stanovanjski. »V prostorskih aktih imamo navedeno, da lahko vsak oddaja polovico hiše, ostala polovica mora biti namenjena bivanju,« je jasen blejski župan, ki si želi, da bi občine lahko bdele nad vpisom v register sobodajalcev. »Nadzor je sedaj pomanjkljiv, zato imamo tak kaos kot je,« doda.

Matej Krže

Čakajoč blejsko obvoznico

Osrednji izziv med turistično sezono na Bledu je urejanje prometa. Zastoji na cesti od Lesc proti Bledom so stalnica radijskih prometnih informacij, na avtobusih, ki iz Ljubljane vozijo na Bled, marsikdaj ni dovolj prostora za vse potnike. Da bi vsaj del vozil speljali stran od središča, so letos pri športnem parku Bledec odprli novo parkirišče z 231 parkirnimi mesti. Predstavili so tudi spletno stran Parkirišča Bled, kjer so zbrane vse informacije o parkiriščih. Za razliko od Bohinja, obiskovalci sicer ne morejo v realnem času spremljati zasedenosti parkirnih mest.

Matej Krže

Direktor Turizma Bled Blaž Veber priznava, da se je turizem v zadnjih 20 letih zelo razvil, tempu rasti pa infrastruktura ni sledila. »To še posebej občutimo na vrhuncu sezone, med 20. junijem in 15. avgustom, ko je izziv najti ravnotežje med udobjem za goste in normalnim ritmom lokalnega življenja,« je za Svet24 povedal direktor Veber.

Bled v času turistične sezone v obe smeri prevozi tudi 25 tisoč vozil na dan. Turisti, ki se želijo izogniti stanju v koloni, s pomočjo navigacijskih aplikacij iščejo obvoze po lokalnih cestah, zato so na občini v Koritnem, Mlinu, Selu in Ribnem postavili zapore. Redarji pot dovoljujejo le domačinom, ki pa poleti – sploh tisti, ki se vsakodnevno vozijo v službo izven Bleda – prav tako ostanejo v prometnih zamaških. Obenem po državni cesti, ki prečka center, poteka tudi transport težkega tovora iz Bohinja.

»Razmere so neznosne,« trdi Mežan in dodaja, da se kot lokalna skupnost borijo, da bi postopki za izgradnjo južne razbremenilne ceste, blejske obvoznice, tekli čim hitreje. Prva faza – gradnja vstopnega križišča na Betinovem klancu –, ki se je začela novembra 2022, je zaključena, a izvoza za Bohinj še kar nekaj časa ne bo. Projekt je namreč zastal. »Kdaj bo cesta odprta, pa ne ve niti čarodej,« je februarja letos izjavil Mežan (pred izvolitvijo za župana leta 2022 je bil znan kot Čarodej Toni, op. a.).

Matej Krže

Februarja je investitor, Direkcija za infrastrukturo, zahteval novelacijo in dopolnitev projektne dokumentacije z vključitvijo dogovorjenih omilitvenih ukrepov v dobrobit prebivalcev na območju obvoznice. Ureditev dokumentacije je pogoj za začetek odkupov zemljišč za tretjo in četrto fazo, medtem ko za zaključek odkupov zemljišč za drugo fazo potekajo postopki razlastitve. »Od 69 lastnikov, ki so na nadaljevanju trase, je podpisalo dogovor, štirje pa ne, in to za dve parceli, saj je vsaka izmed njiju v lasti dveh lastnikov. Dokler nimamo vseh, ne moremo vložiti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in začeti investicije,« je pred časom pojasnila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.

Mežan kot dopolnjujoč ukrep razbremenilni cesti vidi še izgradnjo parkirne hiše v bližini Avsenikovega spomenika, ki stoji pri avtocestnem izvozu Lesce. Obstoječo cesto proti Bledu bi razširili še za dva pasova, ki bi bila namenjena le avtobusnim prevozom med parkirno hišo in jezerom. »To bi bila gotovo prometna rešitev številka ena,« je prepričan blejski župan.

Matej Krže