Jure Kljajić

»Sistem bo zanihal,« odzvanja slavna izjava ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Še toliko bolj potem, ko je novela, ki bo to povzročila, sprejeta. Gre za spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi razmejile javno in zasebno zdravstvo ter preprečile, da bi posamezni zdravniki predčasno zapuščali delovišča v javnem sektorju in delali pri zasebnikih. Kaj se bo v resnici zgodilo?

Umetno ločevanje javnega in zasebnega zdravstva

»Tako trhel zdravstveni sistem ne bo le zanihal, ampak lahko klecne,« je opozorila poslanka Iva Dimic iz Nove Slovenije. Zakaj? Zdravniki, ki bodo delali v državnem sektorju, ne bodo smeli delati pri zasebnikih. Napovedane spodbude so premajhne, da bi zdravnike obdržale, zato je pričakovati velik odliv, predvsem specialistov, v zasebni sektor. To pomeni, da bodo nekatere stroke sčasoma dosegljive samo še ob dodatnem plačilu.

Ob tem bo zdravstvena zavarovalnica od naših plač še naprej vsak mesec jemala po več sto evrov prispevkov. Zaradi prepovedi sodelovanja z zunanjimi izvajalci bi lahko podeželje ostalo brez ustrezne zdravstvene oskrbe. Tak primer je denimo tolminski zdravstveni dom, kjer s pogodbeniki rešujejo težave zaradi pomanjkanja osebja. Podobne težave imajo tudi na Idrijskem. Na obeh območjih kadrovsko problematiko dodatno poglablja geografska odmaknjenost.

O reševanju teh težav na podeželju bo na pobudo NSi v kratkem razpravljal parlamentarni odbor za zdravstvo.

Krajšanje čakalnih vrst na papirju

»Čakalne vrste naj bi se skrajšale s še manj zdravniki,« je absurd vladnih načrtov povzela poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.

Vlada medtem vztraja, da je čakalne vrste že skrajšala. Kaj je storila? Dopustno čakalno dobo za napotnico z oznako zelo hitro je namreč s 15 dni podaljšala na 30 dni, tako da se je na papirju število čakajočih res zmanjšalo.

»Če smo imeli prej akademskih 15 minut za zamujanje, bomo zdaj rekli, da imamo akademskih 30, pa nihče več ne zamuja,« je nedoslednosti vladnega pristopa povzel Federico Potočnik, infektolog v celjski bolnišnici. Povsem na mestu je tudi vprašanje, kaj ob teh dolgih čakalnih vrstah počne Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki razporeja sredstva in programe. Posebej ob dejstvu, da je imel lani za 80 milijonov evrov presežka. S tem se nihče od vladajočih ne ukvarja, kakor tudi ne z načinom upravljanja javnih zavodov, na kar je NSi opozarjala v razpravah o noveli.

Strokovni in pravni pomisleki

Novela zakona je združila strokovne vrste, ki svarijo pred uničujočimi posledicami za paciente in javno zdravje. Poveden pa je tudi podatek, da ima zakon 49 členov, dopolnil iz novele pa je za kar 200 strani. Tudi ministrica je vsakič manj gotova, ko odgovarja na vprašanja o tem, kaj bodo spremembe prinesle. Kako torej zaupati, da bodo rešitve dobre, če o svojih predlogih ni prepričana niti ministrica sama?