Marko V.

Da so predlagani, so doslej za STA potrdili nekdanja predsednica Slovenskega sodniškega društva in višja sodnica Vesna Bergant Rakočević, predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in vrhovni sodnik Primož Gorkič. Za Dnevnik pa je prijavo potrdil še vodja specializiranega in kazenskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Ciril Keršmanc.

"Potrdim lahko, da sem dal soglasje k predlogu za možnega kandidata za ustavnega sodnika, ki ga je podal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani," je sporočil Gorkič. Ob tem je pojasnil, da je izziv za ustavne sodnike enak izzivom, s katerimi se danes srečujemo prav vsi. "Živimo namreč v času, ko poudarjeno premišljujemo lastne identitete, ob tem pa si prizadevamo ohraniti in razvijati skupne temelje našega sožitja. Tem izzivom smo, upam, lahko kos, dokler bo v središču naših prizadevanj skupna skrb za človekovo dostojanstvo," je zapisal za STA.

Bergant Rakočević pa je potrdila, da jo za kandidatko predlaga Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Po neuradnih informacijah STA je na javni poziv prišel tudi predlog vrhovne sodnice Nine Betetto, a njene potrditve STA še ni dobila. Prav tako sta po informacijah STA med možnimi kandidati tudi odvetnik Franci Matoz in pravnik Anže Erbežnik, ki ga je za ustavnega sodnika leta 2021 predlagal že tedanji predsednik republike Borut Pahor, v DZ pa je prejel 44 glasov.

Predsednica republike Pirc Musar je javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dve prosti mesti sodnikov na ustavnem sodišču v uradnem listu objavila konec aprila. 

Iz urada predsednice republike so sporočili, da bodo z vsemi prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, najprej opravili pogovore, nato pa bo predsednica opravila tudi posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin parlamentarnih strank.

Kot pojasnjujejo, lahko predsednica republike kandidate za prosti mesti sodnikov ustavnega sodišča predlaga izmed možnih kandidatov, ki so se odzvali na javni poziv, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Lahko predlaga tudi več kandidatov, kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča.

Za sodnika ustavnega sodišča je lahko izvoljen pravni strokovnjak, ki je dopolnil najmanj 40 let starosti.

"Predsednica republike ob tem poudarja pomen skrbnega postopka imenovanja ustavnih sodnikov, ki s svojo neodvisnostjo in strokovnostjo zagotavljajo varstvo ustavne ureditve ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin," so danes dodali v uradu predsednice.

Pirc Musar je sicer v nedavnem intervjuju za Delo dejala, da bo pri izbiri upoštevala tri kriterije, in sicer strokovnost, spolno zastopanost, saj bosta ob izteku mandata ustavne sodnice Mežnar na ustavnem sodišču, ki ga sestavlja devet ustavnih sodnikov, le še dve ženski. Tretji kriterij pa bo svetovnonazorska usmerjenost, pri čemer predsednica kot pomembno ocenjuje, da so ustavni sodniki pravno konservativni.

Za predsednika vrhovnega sodišča doslej prispela le ena kandidatura

Za mesto predsednika vrhovnega sodišča je na Sodni svet doslej prispela ena kandidatura, in sicer jo je vložila podpredsednica vrhovnega sodišča in vrhovna sodnica svetnica Marjeta Švab Širok. Rok za vložitev kandidatur sicer poteče danes, kar pomeni, da lahko v prihodnjih dneh na Sodnem svetu prejmejo še kakšno prijavo po pošti.

Jure Klobčar

Na Sodnem svetu so za STA potrdili, da so doslej prejeli eno kandidaturo za mesto predsednika vrhovnega sodišča. Kandidaturo je potrdila tudi Švab Širok, ki jo je državni zbor decembra 2023 potrdil za podpredsednico vrhovnega sodišča. Vrhovna sodnica je od leta 2017.

To je bil sicer že tretji poziv Sodnega sveta h kandidaturam za novega predsednika vrhovnega sodišča. Zdajšnji predsednik vrhovnega sodišča Đorđević, ki je vodenje vrhovnega sodišča prevzel na začetku leta 2023, se bo moral namreč še pred koncem svojega mandata upokojiti. Vrhovni sodnik namreč lahko funkcijo opravlja le do 70. leta starosti.