Branko Brečko, arhiv DL.si

##IMAGE-3632932##

Čeprav je v drugem begunskem valu v državo vstopilo že več kot 100.000 ljudi, pa se stanje glede na statistike v primerjavi s prejšnjim tednom nekoliko umirja. V državo je danes prišlo 6400 beguncev, Avstrija jih je sprejela več kot 7000. Sprejemne centre v Posavju praznijo, Šentilj ostaja najbolj obremenjen, tam prihaja tudi do napetosti.

V večernih urah so hrvaški organi napovedali prihod še dveh vlakov beguncev na slovensko mejo. En vlak prebežnikov pa bo še odpeljal v Avstrijo preko Jesenic. Ob 17. uri je bilo tako v nastanitvenih centrih po državi nekaj več kot 5000 ljudi, v sprejemnih pa čez 3100 beguncev.

Medtem ko je bilo brežiško območje v preteklih desetih dneh najbolj obremenjeno, pa od uveljavitve novega sistema obravnave, prebežnike z vlaki odpeljejo v druge sprejemne oz. nastanitvene centre po državi, prav tako počasi praznijo posavske sprejemne centre.

Življenje prebivalcem Šentilja poskušajo pristojni te dni olajšati z ureditvijo začasne železniške postaje, saj zdaj begunci pešačijo skozi naselje, zaradi česar je občasno ohromljen promet. Prav tako pa bo lažje beguncem, ki jim ne bo treba več pešačiti proti centru v Šentilju, ampak bo postaja urejena neposredno ob nastanitvenem centru. Postajališče bo urejeno v največ treh dneh.

Na neprimerne razmere zlasti v Rigoncah, Brežicah, Dobovi, pa tudi na Šentilju, v katerih so se znašli begunci, so danes opozorile nevladne in humanitarne organizacije v odprtem pismu premierju Miru Cerarju.

Država mora, kot navajajo v pismu, nemudoma zagotoviti dovolj ogrevanih in ustrezno sanitarno opremljenih šotorišč, ki bodo zagotavljala minimalne standarde večdnevnega čakanja na sprejem v drugih državah članicah EU. Če do sprememb ne bo prišlo, bodo preučili možnost vložitve urgentne tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Cerar tega pisma ni komentiral, je pa to storila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Dejala je, da nikoli niso trdili, da so razmere idealne. A po njenem vsi, ki sodelujejo pri oskrbi beguncev in obvladovanju te situacije, vlagajo maksimalne napore in svoje delo opravljajo profesionalno.

Ponovila je, da je Slovenija majhna država z omejenimi zmogljivostmi, prav tako pa naša država ni imela tovrstnih zgodovinskih izkušenj. Prav zdaj zelo intenzivno delajo na pridobivanju novih namestitvenih zmogljivosti. Ravno v sredo so iskali novo lokacijo, kamor bi pozimi lahko namestili najbolj ranljive skupine, je povedala.

V teh dneh je največ migrantov na Šentilju, kjer ob napovedi, da namerava Avstrija postaviti nizke prepreke, ki bi onemogočile nenadzorovan prehod meje, med migranti občasno prihaja tudi do napetosti.

A tudi Slovenija med možnimi ukrepi za obvladovanje begunske krize predvideva "tehnične ukrepe". O ukrepih za obvladovanje krize, zlasti če ne ne bodo izpolnjene zaveze z nedeljskega vrha EU-Balkan, je danes razpravljala vlada.

Györkös Žnidarjeva vsebinsko teh ukrepov ni pojasnjevala, je pa dejala, da vključujejo tudi najbolj restriktivne. So pa ti ukrepi naravnani v odvračanje in obvladovanje nedovoljenih migracij.

Poudarila je, da schengen še vedno velja in da ga Slovenija varuje glede na svoje zmožnosti. Prav tako je Slovenija po njenih besedah prva država na zahodnobalkanski poti, ki skuša upočasniti migracijski tok v EU. To je po njenem mnenju nesprejemljivo, glede na to, da sta na migrantski poti proti EU pred Slovenijo še dve članici EU, ki pa spuščata skupine beguncev nenadzorovano naprej.

Pojav masovnih migracij je po njenih besedah velik izziv za varnostni sistem, ki pa po njeni oceni deluje dobro. Prihaja sicer do manjših incidentov, saj gre pri taki masi ljudi tudi za visoka tveganja, v masi pa so pomešane tudi med seboj "nekompatibilne etnične skupine", je dodala.

Györkös Žnidarjeva razume, da zadrževanje ljudi med njimi povzroča živčnost, saj čim prej želijo na želene destinacije. Policija zato dela vse, da bi incidente preprečevala in svoje delo opravlja izvrstno, je prepričana ministrica. Pomembno se ji tudi zdi, da državljani ne izgubijo občutka varnosti, hkrati pa iščejo rešitve za razbremenitev lokalne skupnosti, je nadaljevala.

Poleg tega pa je sredi dneva prišla napoved, da namerava del policistov, ki v prvi vrsti izvajajo ukrepe ob obvladovanju migrantske krize, stavkati. Če se z vlado ne bodo dogovorili, bodo začeli stavkati 18. novembra. Ministrica je ob tem prepričana, da se svojih nalog in omejitev pri stavki zavedajo in bodo mejo kljub stavki varovali.

Poleg policistov na terenu delujejo tudi vojaki, civilna zaščita in humanitarci. Danes je v sodelovanje pri reševanju migrantske situacije vključenih okrog 700 pripadnikov Slovenske vojske.

Prek Slovenske filantropije dnevno pri oskrbi beguncev sodeluje okoli 110 prostovoljcev, največ jih deluje na Šentilju.

Na pomoč pri prevozu beguncev je priskočil tudi Ljubljanski potniški promet (LPP). Na teren so poslali 12 voznikov in osem vozil, ki so zasedena 24 ur na dan. Kot so pojasnili za STA, eno vozilo prevozi do 600 kilometrov na dan. V več kot enem tednu je LPP s svojimi vozili do Šentilja prepeljal okoli 8000 ljudi. Avtobuse se redno čisti, generalno pa na šest dni.