Freepik

Po predlogu bi tistim, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in želijo še naprej delati, omogočili prejemati polno pokojnino in polno plačo. V praksi bi to prineslo možnost, da izkušeni delavci obdržijo svoj prihodek in pokojnino, hkrati pa še vedno delajo in prispevajo v sistem.

Predlog odpravlja paradoks, ki ga danes doživljajo številni upokojenci. Po veljavnih pravilih namreč ob polni zaposlitvi prejmejo samo del pokojnine, kar v praksi pomeni, da so kaznovani, če želijo ostati delovno aktivni. Kot poudarja poslanec SDS Rado Gladek, trenutno delavci, ki ostanejo zaposleni po izpolnitvi pogojev za upokojitev, izgubijo v petih letih kar 40 pokojnin. Novi model pa po njegovih besedah prinaša preprosto in pravično logiko: tisti, ki je vse življenje vplačeval prispevke, naj ob izpolnjenih pogojih ne izgubi ničesar. Če želi delati, naj to stori brez finančne škode in obenem še naprej vplačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno. 

Z delom bi polnili državne blagajne

Pomemben vidik je tudi finančna vzdržnost. Upokojenci, ki delajo s polnim delovnim časom, plačujejo prispevke enako kot preostali zaposleni, kar pomeni, da s svojim delom dodatno polnijo blagajne. Namesto da bi bil upokojeni delavec strošek, postane dodaten vir prihodkov za sistem. V času, ko se demografske razmere zaostrujejo in se razmerje med aktivnimi in upokojenimi slabša, takšna rešitev prinaša očitno prednost. Dvojni status bi lahko dolgoročno pomagal ohranjati stabilnost pokojninske blagajne, saj bi omogočil, da ostanejo v sistemu aktivni tisti, ki imajo znanje, voljo in energijo.

Slovenija se sooča s kadrovskimi izzivi

Slovenija se bo morala v prihodnjih letih soočati z vse večjimi demografskimi in kadrovskimi izzivi. Številne panoge občutijo pomanjkanje kadra. Delodajalci pogosto pravijo, da ob odhodu starejših izgubijo znanje, ki ga ni mogoče preprosto nadomestiti. Dvojni status omogoča, da se to znanje ohranja tam, kjer je najbolj dragoceno. Delavec, ki je pripravljen še naprej delati, bi tako lahko ostal aktiven, ne da bi se odrekel pravici do pokojnine, podjetje pa bi ohranilo ključno strokovno podporo.

Sprejetje tega predloga bi pomenilo pomemben korak v smer bolj prožne in sodobne delovne politike, ki spoštuje izkušnje in nagrajuje pripravljenost na delo. V času, ko se gospodarstvo in družba spreminjata hitreje kot kadarkoli, je takšen korak eden tistih, ki ustvarjajo most med generacijami in gradijo sistem, v katerem delo ni kazen, ampak priložnost.