Kako bo vlada zapirala Premogovnik Velenje?
Vlada je danes z redno sejo na sedežu mariborske univerze začela obisk Podravja.
Na dnevnem redu današnje 181 redne seje vlade je bila med drugim sprememba programa evropske kohezijske politike, s katero so projekt gradnje Centra Rotovž v Mariboru prepoznali za strateško investicijo Slovenije, pa tudi predlog zdravstvenega interventnega zakona ter zakona o zdravstveni negi in babištvu. Vlada je na terenski seji obravnavala tudi predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je po seji vlade povzel, da je vlada danes med drugim potrdila predlog zakona o vinu, podpisano pa je bilo tudi pismo o nameri, da se uredijo premoženjskopravna razmerja med državo in občino, z namenom ureditve lastniškega statusa Doma starejših občanov Tezno, dokončno realizacijo projekta dograditev III. Gimnazije Maribor, pravne ureditve pripadajočih zemljišč Konservatorija za glasbo in balet Maribor, ureditve pravnega stanja objekta Račji dvor in Tekstilnega inštituta.
Odločitve vlade so na novinarski konferenci predstavili še ministrica Valentina Prevolnik Rupel ter ministra Jože Novak in Aleksander Jevšek.
Vlada sprejela predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje
Novak je dejal, da je bil sprejet zakon o postopnem zapiranju oziroma 20-letnem zapiranju Premogovnika Velenje.
"Danes smo sprejeli predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Z zakonom uresničujemo zaveze iz Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki predvideva opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033. Pripravljen je tudi podrobnejši predlog dvajsetletnega programa zapiranja in na podlagi tega tudi dvoletni operativni program," je pojasnil Novak.
Samo delovanje Premogovnika Velenje pa po njegovih besedah ni predmet tega zakona, ampak je vezano na tri ključna področja, in sicer na potrebe po premogu, varnost in zmogljivost delovne sile.
Poudaril je, da so zelo pomembni socialni ukrepi, ki jih bodo v postopku zapiranja upoštevali. "Zakon je bil težak, vztrajen in prišli smo do konca", je dejal in dodal, da je to zadnji rudnik klasičnega tipa, ki ga zapirajo v Sloveniji.
Sprejeli so več možnosti za predčasno poklicno in starostno upokojevanje rudarjev, odpravninami, dodatki in prekvalifikacijami.
"Predčasna poklicna upokojitev je možna pet let pred izpolnjevanjem pogojev oziroma sedem let za invalide. Možen je dokup oziroma splošno starostno upokojevanje. Starostna pokojnina je brez malusa, se pravi pogoj je 55 let starosti in 20 let delovne dobe. Pravica je dopisana tudi z odpravnino, 2/3 osnovne vsakoletne plače, brez omejitve in pa nekatere druge stvari," je nanizal minister.
Za operativno izvajanje postopnega zapiranja Premogovnika Velenje bodo po navedbah Novaka sprejeti vsakokratni letni podrobnejši programi postopnega zapiranja premogovnika. Predlog zakona prinaša tudi socialne ukrepe za delavce, vključno z možnostjo predčasnega poklicnega in starostnega upokojevanja, odpravninami, dodatki ter prekvalifikacijami, je napovedal.
Za izvajanje zakona je predviden obsežen finančni okvir – več kot 1,13 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju od leta 2026 do leta 2045, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Poleg tega zakon določa, da se zapiralna dela prvenstveno financirajo iz lastnih sredstev Premogovnika Velenje, proračunska sredstva pa se zagotovijo le za razliko.
Za Rotovž 21 milijonov evrov, "evropski blagajni ne bomo pustili niti centa evropskega denarja"
Jevšek je v poročilu poudaril, da bo vlada projektu Rotovž v Mariboru namenila 21 milijonov evrov.
Uvodoma je pojasnil, da so bile sprejete spremembe programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027. "Evropska komisija je septembra letos sprejela spremembo evropske kohezijske uredbe, v kateri je pozvala države članice, naj v okviru obstoječih sredstev najdemo 10 odstotkov sredstev, ki jih namenimo novim specifičnim ciljem: konkurenčnost, energetski prehod, energetska varnost, obramba in varnost oziroma dvojna raba ter dostopnost in trajnost stanovanj. Skupaj z resornimi ministrstvi smo se potrudili in v relativno kratkem času poiskali sredstva, ki ta trenutek niso aktivna, bodo pa aktivna do konca kohezijskega obdobja in jih bomo lahko potem z razporejanjem koristili," je pojasnil.
"Če izpolnimo te cilje, zaradi česar smo danes sprejeli to spremembo uredbe, se celotno kohezijsko obdobje podaljša do konca leta 2030," je dejal in dodal: "Generalno gledano, na področju kohezije imamo ta trenutek 3,2 milijarde evrov razpoložljivih sredstev, že za 2,2 milijarde evrov pa imamo sprejete odločitve o podpori".
"Uresničujejo se napovedi, da bomo nekje v sredini kohezijskega obdobja zagnali celoten proces in da bomo na koncu dosegli točko, ki je naš osnovni cilj – da evropski blagajni ne pustimo niti centa evropskega denarja," je poudaril Jevšek.
Sicer pa s kohezijskimi sredstvi po Jevškovih besedah na območju Maribora financirajo več zelo pomembnih projektov. Kot enega najpomembnejših je omenil projekt mariborske univerze Innovum.
Z ukrepi za obvladovanje absentizma želijo preprečiti zlorabe bolniškega staleža
Slovenija se sooča z naraščajočim številom bolniških odsotnosti, tako se Slovenija uvrša med države z najvišjo stopnjo absentizma v Evropi, je uvodoma dejala Prevolnik Rupel in povedala, da je vlada na današnji seji sprejela predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva.
Z interventnim zakonom se ureja laični nadzor, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje sicer že izvaja, a ni urejen na zakonski ravni.
Predlog zakona vsebuje nujne, ciljano usmerjene ukrepe na področju zdravstvenega varstva, s katerimi se odločilno vpliva na stabilizacijo celotnega zdravstvenega sistema. Predlog zakona med drugim vključuje številne ukrepe za zmanjševanje absentizma, kot so laični nadzor na zakonski ravni, določitev režima gibanja ter možnost odvzema nadomestila v primeru zlorabe bolniškega staleža, je poudarila.
Med bolniškim staležem se med drugim ne sme opravljati pridobitna dejavnost, je še spomnila ministrica in dodala, da boste lahko ob zlorabi bolniškega staleža po novem ostali brez nadomestila, če boste bolniško izkoriščali oziroma kršila navodila zdravnika.
Glede laični nadzornikov pa je pojasnila, da so že zaposleni na ZZZS-ju, nekaj dodatnih naj bi zaposlili že v preteklem letu, nekaj pa jih verjetno bodo še zaposlili, je napovedala.
Predlog zakona po njenih besedah zagotavlja tudi takojšnjo finančno stabilizacijo bolnišnic, ki imajo visoke zapadle obveznosti ali kumulativne izgube, s čimer se prepreči nadaljnje kopičenje dolgov. "Cilj je zagotoviti stabilnejše poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in ohraniti dostopnost ter kakovost zdravstvene oskrbe za prebivalce," je dejala.
Predlog zakona dopušča dodatno možnost sklepanja pogodb o medsebojnem sodelovanju med izvajalcem zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži in zasebnim izvajalcem zdravstvene dejavnosti, če gre za zdravstvene dejavnosti: zobotehnika, ortotika in protetika ali optika in optometrija, in sicer za največ 12 mesecev.
Poleg tega predlog zakona uvaja plačevanje mentorskega dodatka v okviru kliničnega in praktičnega usposabljanja študentov in dijakov iz državnega proračuna.
"Uvaja se mesečna spodbuda za izbiro specializacije iz urgentne medicine v višini 1000 evrov bruto, s čimer želimo povečati zanimanje za to specializacijo, zagotoviti ustrezno število specialistov urgentne medicine in s tem izboljšati dostopnost do zdravstvenega varstva," je pojasnila ministrica.
Podaljšuje se tudi veljavnost nekaterih že sprejetih začasnih ukrepov, in sicer prenos nekaterih kompetenc izbranega osebnega zdravnika na medicinske sestre in enotna stopnja znanja slovenskega jezika B2 za tuje delavce. Uvedli pa bi tudi stopnjo znanja slovenskega jezika B1 za bolničarja negovalca.
Glede predloga zakona o zdravstveni negi in babištvu pa je povedala, da bo obravnavan na naslednji seji, sej da ga mora še prej obravnavati Ekonomsko-socialni svet. "Obravnavo smo prekinili, ker gre za sistemski zakon in ga bo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet," je pojasnila.
Ministrica o napovedanih odhodih kirurgov v UKC Ljubljana
Ministrica je govorila tudi o napovedanih odhodih s kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Ker zaradi novele zakona o zdravstveni dejavnosti po 1. maju 2026 zdravniki ne bodo smeli več hkrati delati v zasebnem in javnem zdravstvu, so nekateri zdravniki na tem oddelku najavili svoj odhod. Od zaposlenih 11 specialistov naj bi jih ostala le slaba polovica, še med to sta dva, ki bosta kmalu izpolnila pogoje za upokojitev.
"Na ministrstvu imamo 10. decembra že sklican sestanek s tem oddelkom. Potrebno je poslušati predstojnico maksilofacialne kirurgije v UKC Ljubljana. Gre za pomemben oddelek, odhod vsakega zdravnika je škoda, ker gre za usposobljene zdravnike, ki opravljajo dobro delo," je povedala Prevolnik Rupel in izrazila upanje, da do odhoda zdravnikov ne bo prišlo.
Če bi se to vseeno zgodilo, ima predstojnica oddelka Nataša Ihan Hren že pripravljen rezervni načrt, po besedah ministrice bi mesta zapolnili specializanti, ki bodo v letu 2026 zaključili s specializacijo. "Naredili bomo vse, da bomo zagotovili nemoteno nadaljevanje dela tega oddelka," je poudarila Prevolnik Rupel.
Sledijo ločeni obiski ministrov po regiji in srečanje z župani ter gospodarstveniki
V nadaljevanju dneva se bodo ministri in predstavniki vlade odpravili na ločene obiske po regiji, popoldne pa se bo vladna ekipa v mariborskem gledališču za zaprtimi vrati srečala še z župani in gospodarstveniki.
Premier Robert Golob se bo skupaj z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorjem Papičem ter ministrom Jevškom udeležil slovesne položitve temeljnega kamna za prenovo objekta, v katerem bo prostor dobil Center odličnosti za fotoniko, nato pa bo z ministrico za digitalno preobrazbo Ksenijo Klampfer obiskal še mariborsko tehnološko podjetje SkyLabs. Obisk bo sklenil na posvetu z župani in gospodarstveniki.
Minister Papič bo sodeloval tudi na položitvi temeljnega kamna za širitev in obnovo fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, na programu pa ima še srečanje z vodstvom Dravskih elektrarn Maribor, kjer si bo ogledal gradnjo podatkovnega centra.
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek se bo udeležila uradnega odprtja obnovljene glavne ceste med Pragerskim in Hajdino, ogledala si bo tudi dela na mariborski železniški postaji in tamkajšnji zahodni obvoznici ter potek del na trasi nove cestne povezave med Markovci in Gorišnico.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac bo odprl prizidek k Dnevnemu centru Maribor, minister za javno upravo Franc Props pa si bo ogledal obnovljeno poslopje ptujske upravne enote in obiskal gradbišče novih prostorov Upravne enote Maribor.
Uspešno zaključila obsežna energetska sanacija največje javne kulturne ustanove v Sloveniji
Ministrica za kulturo Asta Vrečko in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sta si že pred vladno sejo v Mariboru ogledala zaključek projekta energetske prenove v SNG Maribor, v načrtu pa ima tudi ogled gradbišča Centra Rotovž.
Za prenovo SNG Maribor je bilo skupaj zagotovljenih 9,7 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je preko javnega povabila ministrstvu za kulturo za izvedbo projekta zagotovilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Projekt je del širšega programa energetske prenove kulturne infrastrukture, ki se izvaja s podporo sklada za okrevanje in odpornost. Obnovitvena dela so potekala tudi na objektih Narodnega muzeja Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (OE Ljubljana in OE Kranj) ter na treh objektih Arboretuma Volčji Potok.
Projekti so bili izbrani na javnem povabilu ministrstva za okolje, podnebje in energijo in potrjeni s sklepom Vlade RS leta 2023 v okviru izvajanja ukrepa energetske in trajnostne prenove stavb izjemnega upravnega in družbenega pomena, ki so v javni lasti. V postopku javnega naročanja je SNG Maribor sicer prejel bistveno višje ponudbe od načrtovanih, zato je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo zagotovilo še dodatna sredstva in s tem omogočilo izvedbo celotne sanacije.
V okviru energetske sanacije SNG Maribor so bili izvedeni ključni posegi: zamenjava sistemov ogrevanja in prezračevanja, priklop na daljinsko ogrevanje, vgradnja energetsko učinkovitega stavbnega pohištva ter sanacija fasade, strehe, inštalacij in razsvetljave. Nameščenih je bilo več kot 1200 novih svetil in skoraj 250 novih oken in vrat, vgrajeni pa so bili tudi sistemi s 600 kW hladilne in 1,8 MW ogrevalne moči, kar bo pomembno zmanjšalo obratovalne stroške in povečalo energetsko učinkovitost stavbe.
Ministrica Vrečko je ob obisku poudarila: “Energetska sanacija SNG Maribor je pomemben del strateške prenove slovenske kulturne infrastrukture. S to investicijo smo zagotovili sodobne, trajnostne in energetsko učinkovite pogoje za ustvarjanje umetnosti. Hvala vsem, ki so s strokovnostjo in predanostjo omogočili uspešen zaključek projekta.”
Kumer pa je dodal: “MOPE je z učinkovitim izvajanjem ukrepov energetske preobrazbe iz Načrta za okrevanje in odpornost zagotovil financiranje prenov javnih stavb, ki so izjemnega upravnega in družbenega pomena, in med njimi je tudi SNG Maribor. Veseli me, da lahko z evropskimi sredstvi podpiramo projekte, ki ne le zmanjšujejo energetsko rabo, temveč povečujejo trajnost, učinkovitost in kakovost bivanja v javnih ustanovah. S podporo Vlade RS smo lahko zagotovili tudi dodatna sredstva in omogočili, da je projekt uspešno zaključen.”
Direktor SNG Maribor Danilo Rošker je izpostavil: “Energetska sanacija je eden največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini našega zavoda. Obnova prinaša sodobne pogoje za ustvarjanje in obiskovanje umetnosti ter velik korak k trajnostnemu upravljanju stavbe. Zahvaljujemo se ministrstvu za kulturo, MOPE in vsem sodelujočim, ki so omogočili pravočasno in kakovostno izvedbo projekta.”
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
