Arhiv Štajerskega Tednika

O kakšni številki nezakonitih prehodov južne evropske meje se dejansko lahko pogovarjamo, ni moč navesti. Nedvomno je zelo visoka, saj varuhom reda in državne meje v sito ne uspe uloviti vseh, ki so na območje schengenske ureditve prišli na nezakonit način. A že uradna številka o številu nezakonitih migrantov v državi je lahko skrb vzbujajoča. Lani so jih policisti izsledili 32.000, letos do konca maja pa 15.500; pred desetletjem se je številka gibala pod tisoč. Največ ilegalnih migrantov odkrijejo na primorskem in dolenjskem koncu države.

Policija na stroške davkoplačevalcev taksi služba

Tujcev, ki nezakonito pridejo v državo oziroma na območje Evropske unije, slovenska država ne kaznuje. Imajo dve možnosti: ali zaprosijo za mednarodno zaščito (azil) ali pa jih vrnejo v državo, iz katere so prišli v Slovenijo, običajno je to Hrvaška. Lani je po podatkih vladnega urada za oskrbo migrantov prošnjo za azil oddalo skoraj 6.800 tujcev, med njimi je bilo največ državljanov azijskih držav (Afganistan, Indija, Bangladeš, Pakistan) in Kube. Letos ob polletju je urad prejel nekaj čez 3.100 prošenj, med prosilci je največ Afričanov – Maročanov in Alžircev. Sledijo Pakistanci, Indijci in Rusi. Pred petimi leti (2018) je bila celoletna številka prošenj tujcev za azil približno takšna, kot je danes polletna, kar je še eden od pokazateljev, da število migracij narašča.

Večina tujcev zapusti azilni dom

Dejstvo je, da možje v modrem v postopkih z nezakonitimi migranti več ali manj opravljajo jalovo delo, saj tujci po vseh opravljenih postopkih in nastanitvi v azilnih domovih gredo običajno svojo pot naprej.

Na ptujskem sodišču v petih letih 1,5 milijona evrov za tolmače

Preberite več v Štajerskem Tedniku