Vlada se je zadnja leta s sindikati pogajala o ukrepih, s katerimi so po nastopu krize omejili maso za plače v javnem sektorju. Ob zadnjem dogovoru konec lanskega leta so bili na obeh straneh optimistični, da se od podaljševanja varčevanja premikajo k postopnemu izboljševanju pogojev za javne uslužbence.

Letos se namreč sproščajo napredovanja, javni uslužbenci ravno ta mesec prejemajo regres, ki je v primerjavi s preteklim letom višji, čeprav še vedno znižan. S septembrom je predvidena tudi sprostitev znižane plačne lestvice.

Po drugi strani še naprej ostajajo znižane premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, redna delovna uspešnost se ne izplačuje, večina javnih uslužbencev pa bo, kot omenjeno, dobila nižji regres, kot določa zakon o delovnih razmerjih.

Vlada in sindikati so v dogovoru, ki so ga podpisali 10. novembra lani, predvideli, da se bodo o postopnem sproščanju še veljavnih omejevalnih ukrepov pri plačah in okviru za rast mase stroškov dela v javnem sektorju v obdobju 2017-2019 dogovorili najpozneje do konca aprila letos.

A dogovora v roku, ki so si ga zastavili, niso dosegli. Konec februarja je vladna stran sindikatom najprej predstavila predloga sprememb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih, ki pa so jih sindikati vnovič, tako kot leto pred tem, ko so že bile predlagane, zavrnili z ugotovitvijo, da ne gre za izboljšave plačnega sistema, ampak za dodatno varčevanje.

V začetku marca je nato vladna stran pred sindikate prišla s formulo, po kateri bi za vsako leto določili dopustno rast plačne mase v javnem sektorju in tako dobili okvir za dogovore o odpravljanju še veljavnih omejevalnih ukrepov pri plačah. Po vladnem predlogu bi tako te odpravili postopno do leta 2020.

Preberite še ...

· Gospodarstvo

Na Socialni kmetiji Korenika gre ekološko kmetijstvo z roko v roki s socialnim podjetništvom

Sindikati so po drugi strani zahtevali pogovore o konkretnih ukrepih in pričakovali, da bodo še veljavne omejitve pri plačah odpravili čim prej. Predlagana formula zanje ni bila sprejemljiva. Zmotilo jih je, da je vlada obdobje, za katero so se dogovorili konec lanskega leta, razširila na leto 2020.

Predvsem pa je bilo zanje nesprejemljivo, da bi v prihodnje leto podaljšali vse sedaj veljavne ukrepe, ker že sprostitev plačne lestvice in napredovanja, kar izhaja iz že sklenjenih dogovorov, presegajo po vladni oceni še dopustno povečanje plačne mase.

Še dodatno je vlada sindikate razburila s predlogom o zamrznitvi oz. zamiku izplačila novih napredovanj, pa tudi ker je svoj predlog oblikovala ob predpostavki sprememb sistemskih zakonov, ki za sindikate niso sprejemljive, saj ocenjujejo, da so za zaposlene, zlasti ko gre za napredovanja in delovno uspešnost, manj ugodne.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je vztrajal, da zahteve sindikatov presegajo javno-finančne zmožnosti. Pogajanja so obstala na mrtvi točki. Ker dogovora v roku niso dosegli, je vlada 19. maja sklenila, da bodo nadaljevali z usklajevanjem sistemskih zakonov, ki bodo tudi prinesli določene finančne učinke, nato pa se bodo vrnili k pogajanjem o sproščanju še veljavnih omejitev pri plačah.

Sistemski zakoni naj bi bili v vladni obravnavi v drugi polovici junija. Sindikatom pa je vladna stran vabilo na pogovore o njih poslala za ponedeljek. Če se o predlaganih popravkih zakonodaje ne bodo želeli pogovarjati, se bo pač vlada morala odločiti, ali bo pri njih vztrajala in jih predložila v odločanje DZ, je v preteklih dneh pojasnil Koprivnikar.

Sindikati so vladno potezo ocenili kot enostranski izstop iz pogajanj o plačah, ki jih vlada "želi nadomestiti s spreminjanjem pogojev in vrednotenjem dela v javnem sektorju s politično večino v DZ". Za izstop iz pogajanj in opustitev socialnega dialoga pa se je vlada po njihovem mnenju pripravljala dlje časa.

Obrnili so se tudi na predsednika vlade Mira Cerarja, a odgovora niso prejeli. Zato sindikalna vodstva v razširjeni sestavi odhajajo na protest pred poslopje vlade. Protest pa je po njihovih napovedih začetek zaostrovanja sindikatih aktivnosti.

V sindikatih poudarjajo, da zaposleni v javnem sektorju ne zahtevajo nikakršnega novega zvišanja plač, nobene dodatne koristi, ampak izključno pravico do pogajanj in spoštovanje podpisanih pogodb.

 Sta

Fotografija je simbolična.