MV

Sedaj, ko so njive že preorane ali posejane z ozimnimi žiti, se vendarle začenja ocenjevanje posledic suše in pozebe v trajnih nasadih. Splošna ocena poškodovanosti naj bi bila sicer že vnesena v program za ocenjevanje, odgovornost kmetov pa je, da izpolnijo vlogo in jo pravočasno oddajo.

Že večkrat smo opozorili na posebnost letine 2025, ki je zaradi pomanjkanja padavin v maju in juniju, nato pa še zaradi vročinskega stresa v juliju, travinje in poljščine prizadela tudi 100 %, medtem ko je kulturam na težjih tleh večinoma prizanesla.

Zbornica je tako že julija letos opozarjala, da so zabeležili najhujši vodnobilančni primanjkljaj v površinskem sloju tal za ta čas leta od leta 1991 in septembra tudi pisno pozvala Upravo za zaščito in reševanje, da izda sklep o začetku ocenjevanje škode. Po dopisovanju pristojnih in pozivanju k uskladitvi podatkov je Uprava sklep o začetku ocenjevanja izdala šele pred dnevi (leta 2022 se je ocenjevanje škode po suši začelo že avgusta). A zamik naj ne bi vplival na potek ocenjevanja.

"Ne ocenjuje se na GERK natančno, temveč na podlagi ocene poškodovanosti javne službe kmetijskega svetovanja za posamezno katastrsko območje. Zaradi sistema, ki temelji na povprečju, so eni na boljšem, drugi na slabšem. Žal nikoli ne bo pošteno za vse," priznava vodja ptujske izpostave za zaščito in reševanje Dragomir Murko.

Splošno oceno je pripravila kmetijska svetovalna služba. Kmetje, ki menijo, da je bila poškodovanost neke kulture višja od določene, imajo možnost dokazati, da so utrpeli večjo škodo. "Bodisi s fotografijami, bodisi z oceno zavarovalnice," svetuje Murko.

Občinske komisije naj bi zbirale obrazce do sredine decembra. Kulture, za katere bo priznana škoda, pa so koruza za zrnje in silažo, semenski in pozni krompir, sladkorna pesa, soja, buče, sončnice in hmelj.

Koruza za zrnje je po splošni oceni v Majšperku poškodovana do 35 %, na območju Merkovcev in Kidričevega pa do 50 %.

Uprava je pred dnevi sprejela sklep tudi o ocenjevanju posledic pozebe, ki je v začetku aprila prizadejala škodo na sadnem drevju in drugih sadnih vrstah.

Na podlagi ocene škode bo vlada odločila, ali se bodo uporabila sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu in ali bo sprejela predpisan program odprave posledic škode. Eden izmed pogojev pa je, da ocenjena škoda preseže 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, kar letos pomeni okrog 4,5 milijona evrov.