Otroci in starejši pod pritiskom: Postaja vse hujše in nevarnejše
Tople zime, manj snega in vse daljši vročinski valovi spreminjajo slovensko mikroklimo hitreje, kot se lahko prilagodijo najbolj ranljivi – otroci in starejši.
Zdravniki opozarjajo, da vremenski ekstremi zdaj vplivajo na zdravje drugače kot v preteklosti: ne le ob rekordnih temperaturah, temveč tudi v vsakdanjih, neopaznih premikih letnih časov.
Ko zime izgubljajo svojo podobo
Slovenske zime niso več tiste, ki smo jih poznali pred desetletji. Podatki Agencije RS za okolje kažejo, da se je povprečna temperatura v Sloveniji od referenčnega obdobja 1961–1990 zvišala za približno dve stopinji Celzija. Če primerjamo današnji čas z obdobjem 1850–1900, je dvig celo okoli 2,1 stopinje, kar pomeni, da se Slovenija ogreva hitreje od svetovnega povprečja. To se najbolj odraža prav v zimskem času: število mrzlih dni upada, snežna odeja pa vztraja bistveno krajši čas kot nekoč.
Evropski meteorološki podatki potrjujejo, da je bilo v zadnjih zimah v večjem delu Srednje Evrope zabeleženo podpovprečno število dni s snegom. Tudi naši klimatologi opozarjajo, da se je količina snežnih padavin zmanjšala, predvsem na nižjih nadmorskih višinah, kjer se je število snežnih dni od začetka 80. let zmanjšalo za več deset odstotkov. Manj snega pomeni izgubo naravne izolacije, ki je nekoč pomagala stabilizirati temperaturo tal in zraka. Danes tako že zgolj nenadni prehodi med toplimi in hladnimi dnevi predstavljajo obremenitev, saj se telo starostnikov in otrok težje prilagaja pogostim nihanjem.
Zimska smrtnost: nova dinamika tveganj
V preteklosti so bile zime nevarne predvsem zaradi ekstremnega mraza. Zdaj pa Evropo zaznamuje drugačen vzorec: presežna smrtnost v mrzlih mesecih ostaja visoka, vendar ne zaradi rekordnih nizkih temperatur. Velik delež predstavljajo bolezni dihal, okužbe, slabo ogrevani domovi in starostno oslabljena odpornost. Velika Britanija, Belgija, Nemčija in Nizozemska redno poročajo o presežnih zimskih smrtih, ki so povezane predvsem s kombinacijo okužb, socialne ranljivosti in neustreznih bivalnih razmer. Britanska nacionalna statistika je na primer beležila tisoče presežnih zimskih smrti letno, tudi v blagih zimah, kar kaže, da tveganje ni več odvisno le od temperature, temveč od širših okoliščin.
Strokovnjaki dodajajo, da mile zime paradoksalno povečujejo obremenitev za zdravstvo. Toplotna nihanja ustvarjajo idealne razmere za viruse, kar smo občutili tudi v Sloveniji, kjer so v zadnjih letih valovi okužb dihal začeli sovpadati z najtoplejšimi zimami. Ko se prostori zaradi manj mraza slabše prezračujejo, ko se starejši zaradi stroškov ogrevanja zadržujejo v hladnejših stanovanjih in ko virusi krožijo dlje časa, se poveča število zapletov, ki lahko vodijo v hospitalizacije in smrtnost.
Poletje, ki se ne konča: pritisk vročine
Poletja v Sloveniji so vse daljša in intenzivnejša. Da se Slovenija segreva hitreje od svetovnega povprečja, potrjujejo tako nacionalni kot evropski podatki. Poleg dviga povprečne temperature narašča tudi število vročinskih valov. V zadnjih dvajsetih letih so se njihova pogostost, trajanje in jakost skoraj podvojili. V preteklih poletjih so temperature pogosto presegle 35 stopinj, posamezne regije pa so beležile tudi več kot 20 vročih dni zapored.
Vročinski valovi nosijo svojo ceno. Po podatkih evropskih zdravstvenih poročil je poleti 2022 zaradi vročine v Evropi umrlo več kot 60 tisoč ljudi, posebej ogroženi pa so bili starejši. Tudi v Sloveniji zdravniki opažajo porast poslabšanj kroničnih obolenj, dehidracije, srčno-žilnih zapletov in vročinskih izčrpanosti. Otroci so občutljivi zaradi manj učinkovite termoregulacije, hitro izgubljajo tekočino, vročina pa pri njih pogosteje sproži astmo in druge dihalne težave. Pediatri v največjih zdravstvenih ustanovah poročajo, da se v obdobjih intenzivne vročine poveča število obravnav zaradi vročinskih stanj, težav z dihanjem in izgube zavesti.
Mikroklima, ki ruši telesne ritme
Spremembe mikroklime se ne kažejo le v ekstremnih dogodkih, temveč tudi v nenehnih, subtilnih premikih. Letni časi se krajšajo ali podaljšujejo, prehodi so hitri, vreme pa je nestabilno. Za človeka to pomeni, da se telesni ritmi in imunski odzivi težje prilagajajo. Krajše in manj izrazite zime oslabijo naravno krepitev odpornosti, ki jo telo običajno razvija v hladnem obdobju. Dolge vročine pa omejijo gibanje, druženje in počitek, kar dodatno oslabi mentalno in fizično zdravje.
V urbanih območjih se težave še stopnjujejo zaradi pojava toplotnih otokov, kjer se beton in asfalt čez dan močno segrejeta, ponoči pa ne oddajata toplote dovolj hitro. Posledica je, da so temperature v mestnih središčih tudi ponoči nevarno visoke, kar še posebej prizadene starostnike, ki ponoči potrebujejo nižje temperature za učinkovito regeneracijo srčno-žilnega sistema.
Ranljivost, ki jo podnebje povečuje
Otroci in starejši sta skupini, ki ju spremembe mikroklime najbolj obremenjujejo. Otroci imajo manj razvit mehanizem uravnavanja toplote, hitreje dehidrirajo, v vročini hitro izgubijo energijo in pozabijo piti. Starejši imajo zaradi kroničnih bolezni, slabše mobilnosti in osamelosti večje tveganje za zaplete tako v vročini kot v hladnem delu leta. Pri obeh skupinah spremembe mikroklime povečujejo tveganje za okužbe, srčno-žilne težave, poslabšanje kroničnih bolezni in mentalno izčrpanost.
Prilagajanje, ki poteka prepočasi
Države po Evropi uvajajo različne prilagoditvene ukrepe: sisteme zgodnjega opozarjanja na vročino, javne »hladilne prostore« v mestih, programe osveščanja za starše in skrbnike ter ukrepe za boljše prezračevanje v domovih za starejše. Takšnih sistemov je v Evropi že skoraj štirideset, vendar so mnogi še vedno v razvoju in glede učinkovitosti zelo različno uspešni. Slovenija ima opozorilne sisteme za vročino in dobro razvit meteorološki nadzor, a prilagajanje na terenu poteka počasneje – infrastruktura, bivalni standard in zdravstvene storitve se spreminjajo počasneje od podnebja.
Strokovnjaki opozarjajo, da je mikroklima postala eden ključnih zdravstvenih dejavnikov sodobnosti. Ne gre le za vročine ali za manj snega, temveč za celoten preplet sprememb, ki vplivajo na telesno, duševno in socialno zdravje prebivalcev. Če se trendi nadaljujejo, bo pritisk na ranljive še večji, zato bo prihodnjih nekaj let odločilnih za to, ali bomo znali prepoznati tveganja in pravočasno zaščititi tiste, ki so najbolj izpostavljeni.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
