ČG

izobraževanjih in sodelovanju z lokalno skupnostjo, šolami, kulturnimi ustanovami in posamezniki, s čimer krepimo zaupanje javnosti. Skozi leta smo stkali čudovite zgodbe s posamezniki/donatorji arhivskega gradiva, zato si tudi v prihodnje želimo, da posamezniki, ki hranijo zanimivo arhivsko gradivo, še bolj pogumno navežejo stik z arhivom in tako poskrbijo, da bodo nosilci zgodb naše skupne preteklosti postali del naše skupne identitete,“ je poudarila direktorica Katja Zupanič.

Predstavila pa je tudi jubilejni zbornik, katerega osrednja tema je zgodovina stavbe, pionirske vojašnice na Vičavi, zgrajene pred 120 leti.

Teme, ki so jih predstavili muzejski sodelavci, so vezali na gradivo, ki so ga pridobili v zadnjih desetih letih. Dr. Dejan Zadravec se je v svoji prezentaciji osredotočil na dokumente, ki povezujejo člane znamenitih ptujskih družin Kasimir in Oeltjen z nacizmom. Več dokumentov nakazuje povezavo Else Oeltjen z nacizmom oz. njeno neprikrito občudovanje Hitlerja in nacizma. Med letoma 1939 in 1941 je izdelala tudi eno plastiko skulpture Hitlerja. Celo naj bi se v letu 1939 srečala s Hitlerjem, a je bilo srečanje odpovedano.

Tudi Luigi Kasimir naj bi bil precej nacistično usmerjen, vendar je dokumentov, ki bi to potrjevali, bistveno manj. Gradivo o družinah Kasimir in Oeltjen še naprej ostaja predmet raziskovanja arhivistov in zgodovinarjev.

Hranijo edini policijski fond

Vse gradivo, ki ga hranijo v ZA Ptuj, je zelo zanimivo. Vsak fond ima svojo zgodbo, vsak dokument ima svoj glas. Aleš Jambrek se je odločil, da bo predstavil fonde, ki jih širša javnost bolj malo pozna, upravne in pravosodne fonde Ptuja in Ormoža. Hranijo tudi edini policijski fond, ki zajema obdobje takoj po vojni, ko se je nova oblast trudila vzpostaviti policijske, varnostne službe.

Zajema podatke, kje so bile v Ormožu in njegovi okolici policijske postaje, podatke o tem, koga so preganjali, na kakšen način in zakaj so ga preganjali, kako so potekala zasledovanja. Iz njih izvemo o zapornikih iz Kidričevega, vojaških dezerterjih in še veliko drugega.

Več v Štajerskem tedniku