S. R.

Predlog generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja glede zvišanja obrambnih izdatkov, ki ločuje izdatke za obrambo in izdatke za naložbe, povezane z njo, po besedah slovenskega ministra za obrambo Boruta Sajovica kaže, da pri varnosti ne gre samo za orožje. Dodal je, da je s tem predlogom zadovoljen, saj sam obrambo vidi zelo široko.

Rutte je pretekli teden po neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Antalyi v Turčiji pojasnil, da v okviru pogajanj o zvišanju obrambnih izdatkov razpravljajo o izdatkih za naložbe neposredno v obrambo in izdatkih za naložbe, povezane z njo. Pri slednjih gre za vojaško mobilnost, odpornost, podporo partnerskim državam in številna druga področja.

O tem, koliko bo znašala nova zaveza oziroma načrt vlaganj, ki ga bodo voditelji članic Nata potrdili junija v Haagu, ni želel govoriti.

So pa v minulih tednih po medijih zaokrožile neuradne informacije, da predlaga izdatke v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za naložbe neposredno v obrambo in dodatnih 1,5 odstotka BDP za druge naložbe, povezane z obrambo in varnostjo.

"Razdelitev na 3,5 in 1,5 odstotka, kar je skoraj tretjina, sporoča, da je varnost, odpornost nekaj zelo širokega," je danes po koncu zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju poudaril minister Sajovic.

Predlog kaže, da pri varnosti in odpornosti ne gre samo za orožje, ampak tudi za krepitev zdravstvenega sistema, infrastrukture, energetike, kibernetske varnosti, vesolja, predvsem pa dobrega delovanja gospodarstva, je še povedal.

Ob tem je minister izrazil "iskreno zadovoljstvo", saj sam obrambo vidi zelo široko. Poudaril je sicer, da je bolj kot odstotki pomembna vsebina, torej katere zmogljivosti potrebujemo.

Spomnil je, da je vlada v začetku meseca v resoluciji določila, da bo Slovenija izdatke za obrambo in varnost v letošnjem letu zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri.

Krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic EU je sicer namenjen marca predstavljeni načrt za ponovno oborožitev Evrope, s katerim želi Bruselj v prihodnjih letih mobilizirati do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo. Med drugim vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v katerem bo članicam na voljo do 150 milijard evrov za skupno naročanje vojaške opreme.

Sajovic je pojasnil, da bo Slovenija sodelovala pri skupnem naročanju opreme, če bo treba. "Kako se bo zagotovilo potrebna sredstva, pa bo pokazal čas," je povedal po zasedanju.