Sa.R.

Napovedi radioloških združenj o zmanjšanju dostopnosti do storitev se niso uresničile, poroča portal Necenzurirano.

Vlada je konec lanskega leta, kot odgovor na visoke dobičke zasebnih diagnostičnih centrov, ki so večinoma nastajali z izvajanjem storitev s strani zdravnikov, redno zaposlenih v javnih zavodih, znižala cene radioloških preiskav in omejila število storitev, ki jih lahko opravijo koncesionarji. Na ukrepe se je burno odzvalo združenje radiologov, ki je opozarjalo, da bodo ti "zmanjšali dostopnost do ključnih diagnostičnih storitev".

Zakon je omejil popoldansko delo pri zasebnikih

Najnovejše evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da so se te grožnje izkazale za neutemeljene. Zgodilo se je ravno nasprotno: medtem ko zasebne klinike beležijo padec števila opravljenih preiskav (za en odstotek v celotnem letu 2025), javni zavodi do letošnjega oktobra beležijo osemodstotno rast. V zadnjih nekaj tednih je ta rast dosegla celo skoraj 10 odstotkov oziroma od 500 do 1200 dodatnih preiskav na mesec.

ZZZS

Ta prelomnica sovpada s sprejetjem novega zakona o zdravstveni dejavnosti v poletnih mesecih, ki je omejil popoldansko delo pri zasebnih izvajalcih.

Zasebna diagnostika je prej veljala za zlato jamo

Pred sprejetjem zakonskih sprememb je diagnostika na magnetni resonanci (MR) in računalniški tomografiji (CT) predstavljala "zlato jamo" za zasebnike, saj je javna blagajna do nedavnega neomejeno plačevala storitve, kar je vodilo do skokovite rasti preiskav. Leta 2021 je bilo opravljenih skoraj 200 tisoč preiskav MR, lani pa že več kot 300 tisoč. Velika večina dodatnih preiskav (88 odstotkov) je bila opravljena v zasebnih centrih.

Letos pa so omejitve povzročile skoraj štiriodstotni padec preiskav pri koncesionarjih med junijem in oktobrom. Zaradi znižanja cen je upadel tudi prihodek zasebnih centrov; Medilab je tako prejel sedem odstotkov manj denarja od ZZZS, MDT&T več kot desetino manj.

ZZZS

Večina radiologov se je odločila ostati v javnem sektorju in tam opraviti več dela

Kljub grožnjam zdravniške zbornice in sindikata Fides o množičnih odhodih zdravnikov k zasebnikom, večina radiologov, ki so prej delali za oba sektorja, ostaja v javnih zavodih in zdaj opravijo več dela tam. Praksa, da so koncesionarji najemali radiologe kot samostojne podjetnike, kar jim je omogočalo višje neto zaslužke kot dodatno delo v javnih zavodih, je s sprejetjem novega zakona omejena oziroma prepovedana. Koncesionarji morajo namreč zdaj zdravnike (delno) zaposliti, kar jim zvišuje stroške.

Trenutno na magnetno resonanco čaka skoraj 40.000 ljudi. Morebitne nove odhode radiologov iz javnih v zasebne zavode je pričakovati do maja prihodnje leto, ko bodo avtomatično prenehala veljati soglasja, podjemne pogodbe in pogodbe o sodelovanju.

Preberite več na Necenzurirano.