Peklenski mraz: Ne pozabite na živali
Slovenijo je zajel mraz s temperaturami precej pod lediščem. Kako v ekstremnih zimskih razmerah poskrbeti za živali?
Četrtkovo jutro bo po napovedih vremenoslovcev izjemno mrzlo. Ker bo velik del Slovenije prekrivala snežna odeja, se bodo jutranje temperature marsikje spustile blizu minus deset stopinj Celzija, v mraziščih pa celo do okoli minus 20 stopinj. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ob tem tudi letos poziva lastnike in skrbnike živali, naj v času hudega mraza posebno pozornost namenijo njihovi oskrbi.
Čeprav se zimske temperature v Sloveniji običajno gibljejo med 0 in 5 stopinjami Celzija, kar je za večino rejnih živali primerno, lahko dolgotrajen in močan mraz predstavlja resno tveganje, zlasti za mlade, starejše in bolne živali.
Rejne živali so na mraz večinoma dobro prilagojene
Večina rejnih živali nizke temperature prenaša lažje kot poletno vročino. Odraslim konjem, kravam in ovcam pozimi zraste gosta zimska dlaka, ki deluje kot naravna izolacija. Kljub temu pa morajo biti hlevi tudi pozimi čisti, suhi in dobro zračeni. V zaprtih hlevih se namreč ob slabem prezračevanju hitro poveča vlaga in koncentracija plinov, kar lahko povzroči obolenja dihal. Mokra in umazana tla pa povečujejo tveganje za vnetja parkljev in kopit.
Prezimovanje na prostem vse pogostejša praksa
Prezimovanje pašnih živali na prostem – predvsem goveda, ovc in konj – je v Sloveniji vse pogostejši način reje. Če je pravilno izveden, ne predstavlja tveganja za dobrobit živali. Rejci morajo pri tem upoštevati lokalne vremenske razmere, izpostavljenost vetru in druge okoljske značilnosti območja.
Prednosti takšnega načina reje so večja odpornost živali, ugoden vpliv na gibalni sistem in pogosto tudi boljša prireja mesa. Ključno pa je, da imajo živali zagotovljeno zavetje pred vetrom in padavinami ter suh prostor za počitek. Posebno zaščito potrebujejo mladiči, starejše in bolne živali, ki telesno temperaturo ohranjajo težje.
Pozimi več krme in stalno dostopna voda
V zelo mrzlih dneh se potreba po energiji pri pašnih živalih poveča za 15 do 20 odstotkov. Živali zato zaužijejo več krme, da ohranijo telesno temperaturo. Tudi pozimi mora biti ves čas zagotovljena pitna voda, pri čemer je treba večkrat dnevno preveriti, ali ni zamrznjena.
Temperature pod minus 10 stopinj Celzija za pašne živali že veljajo za ekstremne, zato je takrat nujna dodatna zaščita pred vetrom in mrazom ter suh prostor za počitek, po možnosti v zaprtih prostorih. V obdobjih hudega mraza je izjemno pomembno tudi, da so živali čiste in suhe, saj mokra in z blatom prekrita dlaka bistveno izgubi izolacijske lastnosti.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi prevozu živali. Pred prevozom je treba preveriti vremenske razmere, med vožnjo pa zagotoviti ustrezno temperaturo – pri daljših prevozih mora biti ta med 5 in 30 stopinjami Celzija, ne glede na to, ali vozilo stoji ali se premika, opozarja stroka.
Kako pozimi poskrbeti za hišne živali?
Če so temperature tudi čez dan pod lediščem, morajo imeti psi in mačke možnost bivanja v zaprtih prostorih s suhim in toplim ležiščem.
Pasje ute so primerne le, če so dobro izolirane, niso izpostavljene prepihu, so več prekatne in imajo v njih psi ustrezen material za ležišče. Pa še to ne za vse pasme.
Pasje ute so pri temperaturah pod minus 10 stopinj Celzija primerne le za nekatere pasme z zelo gosto dlako, kot so novofundlandci, aljaški malamuti in samojedi. Ute morajo biti dobro izolirane (tla, stene in streha z vsaj petimi centimetri izolacije), večprekatne, zaščitene pred prepihom in vetrom ter opremljene z ustreznim ležiščem.
Psičke z mladiči ter bolni psi morajo imeti na voljo prostor, kjer temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija. Za kratkodlake pse, male družne pse in hrte je zunanja namestitev v zimskih razmerah neprimerna. Za pse, ki bivajo v notranjih prostorih, UVHVVR priporoča uporabo zaščitnih oblačil med sprehodi v mrazu. Ob sprehodih po s soljo posutih cestah je treba psom po prihodu domov umiti tačke, saj sol poškoduje blazinice. Po potrebi jih je smiselno zaščititi tudi z mazili ali nepremočljivimi pasjimi čevlji.
Ne pozabimo na zunanje in prostoživeče mačke
Zunanje mačke pozimi potrebujejo več energetsko bogate hrane ter topla, dobro izolirana zavetja s suhim ležiščem. Za zunanje mačke in pse so priporočljivi briketi, saj ne zmrznejo, medtem ko je treba vodo večkrat dnevno preveriti in po potrebi zamenjati.
Po neuradnih podatkih zimo preživi le okoli 30 odstotkov mačjih mladičev, starih do dva meseca, in približno polovica mačk do starosti dveh let. Na upravi zato ljudi pozivajo, naj v mrzlih dneh pomislijo tudi na prostoživeče mačke brez lastnikov. Nasvete za izdelavo preprostih zimskih zavetij je mogoče najti na spletnih straneh društev za zaščito živali.
S pravočasnimi in premišljenimi ukrepi lahko lastniki in skrbniki živali pomembno prispevajo k temu, da bodo živali tudi v najhladnejših dneh varne, zdrave in zaščitene.
Divjad zaradi mraza in pomanjkanja hrane ogrožena
Čeprav so prostoživeče živali prilagojene na zimske razmere, je to zanje najtežje obdobje v letu. Mraz, sneg in pomanjkanje hrane močno omejujejo njihove možnosti preživetja, dodatno pa jih ogroža tudi neprimerno ravnanje ljudi v njihovem življenjskem prostoru, opozarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Divjad si pozimi pomaga z gosto zimsko dlako in zalogami tolšče, ki si jih nabere v jesenskih mesecih. Njena osnovna strategija preživetja je čim manj gibanja in varčevanje z energijo, zato se umika v prezimovališča, kjer ob skromni prehrani potrebuje predvsem mir. Vsako vznemirjanje jo sili v beg, kar pomeni dodatno porabo energije, ki jo v zimskih razmerah zelo težko nadomesti.
Tiha grožnja divjadi pozimi
Posebej problematično je sprehajanje psov brez povodca, saj ti lahko preganjajo divjad, ki se v globokem snegu že tako težko giblje. Kombinacija mraza, pomanjkanja hrane in bega je za živali lahko usodna. Oslabele živali so bolj dovzetne za bolezni, postanejo lažji plen in lahko tudi poginejo zaradi izčrpanosti.
Na kmetijskem ministrstvu opozarjajo tudi na pohode zunaj uhojenih poti, smučanje zunaj označenih smučišč ter vožnjo z motornimi sanmi zunaj dovoljenih območij, saj vse to dodatno posega v mirna območja, ki so ključna za prezimovanje divjadi.
Za ustrezno oskrbo divjadi v zimskem času skrbijo lovci in lovski čuvaji, ki so za to strokovno usposobljeni. Krmljenje divjadi je dovoljeno le na določenih krmiščih in pod nadzorom lovskih organizacij. Nepravilno ali nestrokovno krmljenje lahko živalim povzroči več škode kot koristi, zato naj se posamezniki tega ne lotevajo sami.
Divjad pozimi najbolj potrebuje mir. Z odgovornim ravnanjem v naravi, spoštovanjem gozdnega bontona in upoštevanjem pravil lahko pomembno prispevamo k njenemu preživetju.
Pomanjkanje hrane in vode za ptice
Naravni viri, kot so žuželke, semena in plodovi, so zaradi snega in zmrzali pogosto nedostopni, zato ptice porabijo veliko več energije za iskanje hrane in ohranjanje telesne toplote. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da je ob daljših obdobjih mraza in snežne odeje smiselno pomagati s krmljenjem, vendar premišljeno in dosledno.
Če se za hranjenje odločimo, moramo to početi redno, saj se ptice na vir hrane hitro navadijo. Najprimernejša hrana so sončnična semena, prosena kaša, ovseni kosmiči ter neslana semena in oreščki, medtem ko kruh, slana in začinjena hrana zanje ni primerna.
Prav tako pomembna kot hrana je tudi voda, ki je pozimi pogosto še težje dostopna. Ptice ne potrebujejo le pitne vode, temveč tudi vodo za nego perja, ki jim omogoča ohranjanje izolativnosti in zaščite pred mrazom. Ker voda v nizkih temperaturah hitro zamrzne, jo je treba večkrat dnevno zamenjati ali poskrbeti za plitve posode, ki jih lažje očistimo in ponovno napolnimo.
Posode z vodo naj bodo postavljene na varnem mestu, kjer ptice niso izpostavljene plenilcem. S preprostimi, a pravilnimi ukrepi lahko ljudje pticam v zimskem času bistveno olajšamo preživetje.
