Klavrna realnost Trumpovega preporoda naftne industrije v Venezueli
Obnova neizkoriščenih zmogljivosti naj bi Venezueli prinesla bogastvo, ameriškim podjetjem pa dobiček. A ni vse tako enostavno, kot si predstavlja Trump.
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zvečer sporočil, da bo začasna venezuelska vlada ZDA dala od 30 do 50 milijonov sodov nafte.
Kot je dodal na svojem družbenem omrežju Truth Social, bodo ZDA to nafto prodale po tržni ceni, sam pa bo poskrbel, da bo denar uporabljen v korist prebivalcev Venezuele in ZDA.
"Prosil sem ministra za energetiko Chrisa Wrighta, naj ta načrt nemudoma izvede. Naftni tankerji bodo nafto odpeljali neposredno v pristanišča za razkladanje v ZDA," je objavil Trump. Dodal je, da gre za nafto visoke kakovosti, za katero veljajo sankcije.
Ameriški posel se vrača v Venezuelo
Le nekaj ur po tem, ko so 3. januarja ZDA v nočni raciji zajele venezuelskega diktatorja Nicolasa Madura, je Trump pojasnil svoje namere.
"Naftni posel v Venezueli je bil porazen, strašansko porazen, že zelo dolgo," je dejal in nadaljeval: "Tja bomo poslali naša zelo velika naftna podjetja, da bodo vložila milijarde dolarjev, popravila hudo porušeno infrastrukturo … in začela služiti denar za državo."
Wall Street Journal je v torek poročal, da se namerava Trump v petek v Beli hiši - ko bi lahko vrhovno sodišče ZDA sprejelo odločitev o ustavnosti njegovih carin - sestati s predstavniki velikih ameriških naftnih družb Chevron, ConocoPhillips in Exxon Mobil ter drugimi domačimi proizvajalci, da bi razpravljali o naložbah v venezuelski naftni sektor.
Chevron je trenutno edina ameriška naftna družba, ki posluje v Venezueli, ostala podjetja pa so se v času nacionalizacije naftne industrije pod predsednikom Hugom Chavezom umaknila.
Nafta kot priložnost - in problem
Desetletja nezadostnih vlaganj in slabega upravljanja so bila od konca leta 2000 vzrok za upadanje v venezuelski proizvodnji nafte za celi dve tretjini, na približno milijon sodov na dan, navaja The Economist.
Obnova neizkoriščenih zmogljivosti naj bi Venezueli prinesla bogastvo, ameriškim podjetjem pa dobiček. Še več: Venezuela sedi na približno tristo milijardah sodov nafte – torej petini svetovnih zalog – kar pomeni, da bi se proizvodnja lahko vsaj začasno še dodatno povečala.
Prav težke, žveplene nafte, ki je ima Venezuela na pretek, ameriškim rafinerijam kronično primanjkuje, in to v času napetih odnosov med ZDA in Kanado, ki velja za eno od dobaviteljev tovrstne nafte.
Toda kratkoročno je veliko verjetneje, da bo venezuelska proizvodnja upadla, namesto da bi si opomogla, ocenjujejo pri The Economist.
Decembra so ZDA razglasile blokado venezuelskih pošiljk, ki so jih prevažali tankerji na črni listi, nato pa enega od njih zasegle. Izvoz se je odtlej sesul, količina venezuelske nafte, ki stoji na neaktivnih tankerjih, pa je največja v zadnjih letih, navaja The Economist.
Venezuela se spopada tudi s pomanjkanjem nafte za redčenje, ki izjemno gosto surovo nafto naredi lažje prevozno in ki ga iz Rusije ne dobavlja več. Dokler blokada velja (kako dolgo bo še veljala, je odvisno od političnih in vojaških razmer), bo morala Venezuela proizvodnjo še dodatno omejiti, morda na manj kot 700.000 sodov na dan.
Trumpov uspeh ni zagotovljen
Osnovno vzdrževanje in popravila bi po ocenah podatkovnega podjetja Kpler do konca leta 2026 lahko povečala proizvodnjo surove nafte na 1,2 milijona sodov na dan, kar je še vedno precej pod državnim potencialom.
Venezuela bi se tako uvrstila za Libijo, 18. največjo proizvajalko nafte na svetu. Za povečanje proizvodnje bi morala Venezuela premagati tri težave: akutno pomanjkanje kapitala, pomanjkanje delovne sile in zasičenost svetovnega trga, še navaja The Economist.
Svetovalno podjetje Rystad Energy ocenjuje, da bi bilo za vrnitev proizvodnje na raven izpred 15 let potrebnih 110 milijard dolarjev naložb zgolj v raziskave in črpanje – to pa je kar dvakrat več, kot so leta 2024 po vsem svetu skupno investirali ameriški naftni velikani. Trump se zdi prepričan, da bodo prav ta podjetja hitela podpisovati čeke v visokih vrednostih.
Chevron, ki je v Venezueli že prisoten in v okviru sankcijske izjeme v ZDA izvaža približno 200.000 sodov na dan, bo svoje dejavnosti morda res razširil. Druga podjetja pa niso pozabila preteklih grenkih izkušenj. Uspeh Trumpovih načrtov je vse prej kot zagotovljen. Belo hišo bo zapustil že čez dobra tri leta, zanimanje za ta projekt bi lahko ugasnilo že prej.
