R.B.

##IMAGE-3317261##

Poslanska skupina Lipa oziroma njen vodja Sašo Peče in njegov strankarski kolega Boštjan Zagorac sta danes v sejni sobi novomeške občine predstavila poglede na romsko problematiko in spregovorila o izkoriščanju pozitivne diskriminacije.

Poslanska skupina Lipa nasprotuje označbi Slovenije kot države, ki diskriminira, in države, za katero naj bi po mnenju različnih človekoljubnih organizacij veljalo prepričanje, da je dokaj ksenofobna. Po prepričanju poslanske skupine Lipa to ne drži, poslanska skupina pa noče ksenofobije. Gre ji izključno za enakopravnost vseh državljanov, nasprotuje le izkoriščanju drugačnosti, do katere po Pečetovem mnenju prihaja pri romski skupnosti, ki živi na območju Slovenije.

Vedno znova se po Pečetovi sodbi v Sloveniji pojavljajo skupine, ki svojodrugačnost izkoriščajo na škodo večinskega prebivalstva. Po ustavi položaj in posebne pravice slovenske romske skupnosti ureja zakon, po njegovi oceni pa je člen ustave, ki govori o enakopravnosti eno izmed redkih določil, ki v praksi ni izvedeno, zato so v okviru poslanske skupine pripravili zakon, ki bi urejal pravice in obveznosti pripadnikov romske skupnosti.

»Enakost je potrebno graditi na drugačen način, na področju pravic in obveznosti. Iz tega naslova bo poslanska skupina Lipa po poletnih počitnicah v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona, ki izključno zasleduje pojem enakosti,« je dejal.

Po prepričanju poslanske skupine dogodki, do katerih prihaja na različnih koncih Slovenije in državno plačevanje izobraževanja ter asimilacije romskih otrok nakazujejo, da se država in lokalne skupnosti napačno lotevajo asimilacije in integracije pripadnikov romske skupnosti.

»Država je pred časom namenila za dodatno izobraževanje romskih otrok 1,5 milijona evrov, na prvo žogo je lepo slišati, po drugi plati pa je bil ob upoštevanju učinkovitosti ta denar tudi po mnenju romskih svetnikov vržen stran,« je povedal Peče, ki se dotaknil tudi romskih črnih gradenj in hkrati novomeški občini ter občinskemu svetu očital njihovo legalizacijo.

»Legalizirati črno gradnjo nekomu, ki zase trdi, da je drugačen in to drugačnost iz dneva v dan nadgrajuje, je napaka. Država in občina te drugačnosti ne bi smeli nagrajevati. Če obstojajo pravila in zahteve, morajo veljati za vse, rešitev romskega vprašanja pa je v asimilaciji,« je poudaril.

Njegov strankarski kolega Boštjan Zagorac je v nadaljevanju menil, da so v nekaterih delih Slovenije uspeli Rome vključiti v po njegovi sodbi normalno življenje, na Dolenjskem pa se to ne dogaja. Temeljni namen države mora biti Rome naučiti, jim določene stvari dati ali prepovedati ter jih kaznovati.

»V določenem času bi te ljudi navadili, da se bodo naučili odgovarjati za lastna dejanja,« je zatrdil Zagorac. Glede črno poseljenih kmetijskih zemljišč je menil, da bi bilo potrebno na njih zgrajene romske hiše porušiti, naseljence pa preseliti, podobno kot bi se po Zagorčevi sodbi zgodilo, če bi na njih zidal navaden državljan.