Sašo Švigelj

Dodatka za stalnost za javne uslužbence s področja zaščite in reševanja po pojasnilih ministrstva za obrambo ne uvajajo na novo, saj je v zakonu že določen. Vendar pa po veljavni ureditvi zaposlenim, ki v skladu s sistemizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti, pripada dodatek za stalnost po desetih letih. Medtem pa zaposleni v drugih državnih organih, ki so do dodatka upravičeni, tega prejmejo že po preteku petih let.

Zdaj bodo ta pogoj izenačili. V istem odstavku pa določajo tudi, da se ob morebitni premestitvi javnega uslužbenca, ki je na področje zaščite reševanja in pomoč premeščen z organa, v katerem je bil upravičen do dodatka za stalnost, v delovno dobo všteva tudi delovna doba v organu, s katerega je bil premeščen.

Odbor DZ za obrambo je danes z devetimi glasovi za in nobenim proti tem spremembam prižgal zeleno luč.

"V sistem je treba vlagati, s spremembo tega zakona pa vlagamo v ljudi," je na seji odbora dejal minister za obrambo Borut Sajovic. Spomnil je, da je bila uskladitev dodatka za stalnost za uslužbence na področju zaščite, reševanja in pomoči dogovorjena in potrjena s sindikati tudi v okviru pogajanj za prenovo plačnega sistema. Hkrati pa je to tudi ena od stavkovnih zahtev v okviru stavke dispečerjev v regijskih centrih za obveščanje 112.

Bistven cilj zakona je po ministrovih besedah poenotiti ureditev dodatka za stalnost za javne uslužbence s področja zaščite, reševanja in pomoči, da bodo imeli enak status kot uslužbenci na področju Slovenske vojske, policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). "Pravica bo dostopna tudi tistim, ki gasijo iz zraka z novimi letali, ravno pri teh je prehajanje iz enega sistema na nacionalni ravni v drugega največje," je dejal.

Višina dodatka je enotna in znaša 0,33 odstotka na leto, gre za dodatek, ki zagotavlja kontinuiteto zaposlenih v sistemu nacionalne varnosti. Učinek predloga sprememb zakona je ocenjen na okoli 10.700 evrov mesečno na državni ravni, podoben znesek pa tudi na lokalni ravni, je navedel Sajovic.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da bi morale biti operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči opredeljene na zakonski ravni, saj gre za ključni pogoj za pravico do dodatka za stalnost, na te naloge pa so vezane tudi druge pravice. Opozorili so tudi na uveljavitveni rok, ki odstopa od splošnega, določenega z ustavo.

Minister Sajovic je dejal, da mnenje zakonodajno-pravne službe spoštujejo in da jih bodo uvedli, ko se bodo "najbrž kar kmalu" lotili obsežnejše spremembe zakona. Ta sprememba pa je manjša, nujna in se z njo mudi, je dejal.

Predlog sprememb zakona je podprla tudi komisija DS za državno ureditev. Poudarili pa so, da bi morali biti v sistemu zaščite in reševanja vsi ustrezno plačani in nagrajeni za svoje delo, predvsem pripadniki civilne zaščite, ki delujejo v lokalnem okolju in v sistemu niso zaposleni. "Brez njih bi sistem težko deloval, niso pa upravičeni do teh dodatkov," je dejal državni svetnik Miloš Pohole. Opozoril je tudi, da predlagane zakonske spremembe lokalnim skupnostim nalagajo nove finančne obveznosti, ne zagotavljajo pa dodatnih sredstev, zato menijo, da bi morala država prevzeti vso finančno breme. Opozorili so tudi, da se dodatek ne bo izplačeval za nazaj, denimo nekomu, ki je v sistemu zaposlen sedem let. Menijo še, da bi si ta dodatek zaslužili tudi drugi deficitarni poklici, kot so v zdravstvu in šolstvu.

Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu, ki je edina razpravljala, je dejala, da sprememba zakona zagotavlja osnovno pravičnost in poenoten pristop za ljudi na terenu. "Ne gre samo za nek finančni dodatek, ampak je predvsem signal zaposlenim, da so spoštovani, da bodo še naprej motivirani, da se leta njihovega dela prepozna in predvsem, da niso drugorazredni znotraj istega javnega sistema," je poudarila.