Sa.R.

KZO, ki ga sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, je izrazilo jasno in nedvoumno podporo stališču KME, ki je ob obravnavi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) opozorila na resna etična, strokovna in družbena tveganja, ki jih predlog zakona prinaša. "Komisija, kot posvetovalno telo Ministrstva za zdravje, je v svojem mnenju izpostavila, da predlagani zakon uvaja radikalno spremembo v odnosu do življenja in smrti, ki bistveno presega obstoječe pravne, etične in medicinske okvire."

V nasprotju z bistvom medicinske etike

Kot so poudarili v izjavi, KZO deli enako mnenje o ključnem opozorilu Komisije, "da ZPPKŽ postavlja zdravnike v središče postopka končanja življenja, s čimer od njih zahteva dejanja, ki so v neposrednem nasprotju z bistvom medicinske etike, torej varovanjem življenja, lajšanjem trpljenja in spoštovanjem dostojanstva pacienta do naravne smrti. Tako ravnanje je v nasprotju z dolgoletnimi temelji zdravniške poklicne etike in mednarodnimi etičnimi standardi, ki jih zastopa tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA)."

Poudarili so, da pomoč pri samousmrtitvi ni skladna z zdravniškim poslanstvom, temveč predstavlja prelom etičnih standardov, ki zdravnika zavezuje k spoštovanju življenja v vseh njegovih fazah. "V večini držav in v zdravniških kodeksih, tudi v Sloveniji, sta dejanje namernega končanja življenja in pomoč pri tem jasno zavrnjeni kot neetični."

Zakon odpira vrata zlorabam

Namesto evtanazije zagovarjajo kakovostno paliativno oskrbo, ki po njihovo zagotavlja dostojanstvo in sočutno podporo bolnikom v zadnji fazi življenja. "Slovenija potrebuje okrepitev paliativne medicine, ne uvedbe zakonodaje, ki normalizira prekinitev življenja oziroma samousmrtitev. Subjektivna relativnost trpljenja, kot jo izpostavlja ZPPKŽ, v kombinaciji z demografskimi, socialnimi in ekonomskimi dejavniki, prinaša nevarnost pritiska na najranljivejše skupine, predvsem starejše, osamljene, dolgotrajno bolne in socialno odrinjene posameznike," pravijo na KZO in se pridružujejo opozorilu Komisije za medicinsko etiko, da zakon odpira vrata zlorabam, ki jih bo kasneje težko nadzorovati ali popraviti.

V kakšni družbi želimo živeti?

Po njihovo tokrat ne gre zgolj še za enega v vrsti zakonov oziroma eno od odločitev, pač pa gre v tem primeru za temeljno vprašanje, kakšno družbo si želimo. "Ali je to družba življenja in sočutja ali družba, v kateri so trpljenje, starost in ranljivost razlog za opustitev skrbi," so zapisali pri KZO.