Robert Golob: Opozicijo je spomin za vedno zapustil
Zadnji dan redne seje državnega zbora premier Robert Golob ter nekateri ministri odgovarjajo na poslanska vprašanja.
Kot prvi je besedo dobil poslanec NSi Jernej Vrtovec, ki je vladi oziroma premierju Robertu Golobu očital, da so štiri leta "tolkli po obrtnikih in podjetnikih, tistih, ki prinašajo dodatno vrednost. Normirance ste dobesedno uničili." Po njegovih besedah je od leta 2021 5000 podjetij na leto več opustilo svojo dejavnost. "V tem obdobju ste z davki, prispevki in birokracijo ustvarili kaos v poslovnem okolju. Nobenega zaupanje ni več v to vlado," je dejal in dodal, da so prispevki za samostojne podjetnike v času te vlade zrasli za 60 odstotkov. Posledica te politike naj bi bili selitev podjetij na Hrvaško.
Dostojanstvo življenja na prvem mestu
Predsednik vlade je odgovoril, da se kot nekdo, ki prihaja iz gospodarstva, zelo dobro zaveda pomena gospodarstva. "A hkrati je Slovenija socialna država in niti en evro prispevkov ne gre drugam kot v krepitev socialne kohezivnosti in splošne blaginje. Davkov ne pobiramo zato, da bi mi kaj imeli od tega, ampak, da najranljivejše skupine dobijo dostojno življenje. Dostojanstvo življenja smo postavili na prvo mesto."
Po besedah Goloba je, ne glede na očitke opozicije, gospodarstvo v Sloveniji ta hip stabilno in močno, kar naj bi dokazovale mednarodne statistike. "Obeti so stabilni in močni, boljši kot za večino in povprečje EU. To ni slučajno, ampak je posledica skrbne in načrtovane politike. Vse mednarodne agencije izboljšujejo obete glede našega finančnega stanja."
Delo se izplača
Golob je izpostavil stopnjo brezposelnosti, ki je po njegovih besedah ves čas mandata ena najnižjih v EU, kot enega od jasnih kazalcev stabilnega gospodarskega okolja. "To pomeni, da je dela dovolj in temu smo posvetili našo gospodarsko politiko. Ljudje imajo delo in dostojne plače. Delo se izplača."
Poudaril je, da je z nedavnim dvigom minimalne plače ta prvič v zgodovini nad pragom tveganja revščine in se pohvalil z uvedbo božičnice, ki so jo lani prvič dobili vsi zaposleni. "Brez motiviranih in zadovoljnih zaposlenih na dolgi rok ne moreš ustvarjati dodane vrednosti in dobička. Zato so nam bili vedno na prvem mestu zaposleni in ne kapital ter redki posamezniki, ki jim bogatenja nikoli ni dovolj. Samo z večanjem koristi za velike zasebne lastnike ali najbolje plačane menedžerje Slovenije ne bomo potegnili naprej," je povedal predsednik vlade.
Pogrom nad Pečečnikom
Omenil je še primer Joca Pečečnika, ki je odstopil z mesta predsednika Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). "Ko nas znani podjetnik, ki je bil cel mandat zelo kritičen do vlade, prvič pohvali zaradi zakona, ki bo izboljšal mednarodno konkurenčnost najbolje plačanih strokovnjakov, se nad njim zgodi pogrom opozicije in medijev. Zato, ker niti podjetnikom ni dovoljeno govoriti o koristih za zaposlene," je dejal Golob.
Vrana vrani ne izkljuje oči
Vrtovec je Golobu repliciral, da konkurenčnost Slovenije pada, da v primerjavi z letom 2022 23.000 ljudi več živi pod pragom revščine in da davkov ta vlada ne pobira za socialno državo, ampak za financiranje socialnega turizma, tudi tistih, ki bi lahko delali, pa nočejo. "Namesto, da bi jih kaznovali, jim financirate nedelo."
Dodal je še, da minimalna plača seveda mora rasti, a enako bi morale rasti tudi vse plače. "Če ne bi razveljavili zakona o dohodnini prejšnje vlade, bi danes minimalna plača že znašala 998 evrov," je povedal ter dodal, da želi ta vlada pobirati več davkov, da financira svoj sistem, vzporedni mehanizem levice.
Za Pečečnika je dejal, da ni navaden obrtnik, ampak kapitalist. "Vrana vrani ne izkljuje oči."
Vrtovec je vložil postopkovni predlog, da državni zbor opravi razpravo o delovanju te vlade in oceni posledice njenega dela.
Popravljamo napako iz leta 2012
Golob je poudaril, da je dolgotrajna oskrba edini prispevek, ki ga je lani uvedla ta vlada. "To je torej za gospoda Vrtovca socialni turizem. To pove vse o njegovih vrednotah, načelih in morali."
Omenil je še, da je ta koalicija prvič spremenila osnovo, na podlagi katere se računajo prispevki za male podjetnike. Kot je dejal, so s tem popravljali napako vlade sedanje opozicije, ki je leta 2012 sprejela spremembo zakonodaje, po kateri se je osnova za prispevke začela dvigovati. "Zdaj popravljamo napako iz leta 2012. Vsi vemo, katera vlada je bila takrat, samo oni ne. Njih je spomin za vedno zapustil."
Kaj pa krepitev zaupanja v institucije pravne države?
Naslednja je poslansko vprašanje postavila Eva Irgl iz Poslanske skupine nepovezanih poslancev. Zanimalo jo je, kaj je vlada naredila za krepitev zaupanja v institucije pravne države, predvsem Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in Računsko sodišče. Slednje je pred časom opozorilo na znižanje predvidenega proračuna. Prepričana je, da z namenom krčenja števila revizij in s tem slabitvijo nadzora nad poslovanjem države.
Posegi v zdravstveni sistem in frontalni napad na zaposlene so po njenem mnenju porušili medosebne odnose v tem sistemu. Prav tako so, kot je dejala, ti slabi v policiji, zaradi česar ljudje odhajajo, to pa vpliva tudi na varnost.
Izpostavila je še postopke, ki proti Golobu tečejo na KPK in nedavno ugotovitev slednjega, da je Golob z dvema sporočiloma nekdanji ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar kršil integriteto. "V koalicijski pogodbi ste zapisali, da boste zagotovili popolno neodvisnost nadzornih institucij in ničelno toleranco do korupcije. Mislim, da je ravno obratno," je bila ostra.
Najvišje povišanje plač KPK-ja
Golob je v odgovoru povedal, da so takrat, ko so prevzeli mandat, v parlamentu obljubili, da se bodo zavzemali za demokratično družbo in delujočo pravno državo. "Najprej smo sprostili in potrdili kadrovsko popolnitev tožilskih vrst. Brez teh ljudi ne more biti pravne države. S plačno reformo smo na področje neodvisnih institucij vpeljali finančno okrepitev: vsem smo izrazito dvignili plače na nivo, ki si ga zaslužijo. Ravno KPK je imel najvišje povišanje plače," je dejal premier.
Računskemu sodišču se je po njegovih besedah proračun dvignil z lanskih 8,67 milijona evrov na letošnjih 11,9 milijona evrov. "Najvišji skok kadarkoli," je pristavil. "Najpomembnejše je, da moramo verjeti v pravno državo. Ko bomo vsi verjeli, bo tudi delovala," je prepričan Golob.
Začne se pri doslednosti
Vprašal se je o iskrenosti Irgl, češ da je v preteklosti aktivno nasprotovala pravni državi in jo med drugim izzval, naj se javno opredeli proti pozivom k razgradnji pravosodnega sistema. Ti so namreč večkrat prihajali iz stranke SDS, katere članica je bila dolga leta Irgl.
"Začne se pri doslednosti," je dejal in dodal, da ne more danes za potrebe poslanskega vprašanja pozabiti na vse, kar je počela v preteklosti.
Zadnje vprašanje pripadlo Hot
Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je svoje vprašanje začela s podatki o pospešenem črpanju evropskih kohezijskih sredstev. "Če je bila država še v prvi polovici lanskega leta na zadnjem mestu po projektih v izvajanju, smo po tem kriteriju po zadnjih podatkih Evropske komisije napredovali za 11 mest. S tem se trenutno uvrščamo tik nad povprečje držav članic EU, za Finsko in pred Francijo. Za sedem mest pa smo napredovali tudi pri plačilih iz bruseljske blagajne v proračun Slovenije," je povzela poslanka.
Kot je še izpostavila, je Slovenija tudi počrpala 428,5 milijona evrov iz Evropskega solidarnostnega sklada za sanacijo obsežne škode, nastale v poplavah 2023. Vprašanje se je nanašalo na to, s katerimi ukrepi je vlada v zadnjih mesecih pospešila črpanje evropskih kohezijskih sredstev in kaj še namerava narediti, da v Sloveniji ne bi ostal neizkoriščen niti en evropski cent.
Počrpali vse do zadnjega centa
Preden je ponudil odgovor na zadnje poslansko vprašanje, ki mu je bilo zastavljeno v tem mandatu, se je Golob zahvalil vsem poslankam in poslancem za sodelovanje v teh letih in sem zaželel tudi srečo na volitvah.
Predsednik vlade je povedal, da Slovenija v letu 2025 ni pustila niti centa v evropski blagajni. Kot je navedel, je vlada spremenila namembnost uporabe evropskih sredstev in prav v tem vidi najpomembnejšo kvaliteto v iztekajočem se mandatu. "Zdaj se denar v večji meri usmerja v naložbe, ki ustvarjajo vrednost," je poudaril. Po njegovo bo s tem prišlo do zmanjševanja razvojnega zaostanka vzhodne Slovenije za zahodno oziroma osrednjo.
S tem ciljem je, tako Golob, vlada pripravila ne le predlog novele zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, temveč tudi predlog strategije regionalnega razvoja Slovenije 2026-2050. Predvideno je, da se del sredstev prvič prenaša na tako imenovano individualizirano razvojno politiko posameznih razvojnih pokrajin.
Najlepši obet za prihodnost
"V preteklosti so veljala enaka pravila za celotno Slovenijo, pa nismo enaki, smo precej drugačni po razvojnih možnostih. Po novem se bodo te razvojne možnosti upoštevale tudi pri kriterijih, kako se bodo sredstva dejansko delila. Na ta način bo vsaka regija lahko razvijala tista področja, na katerih je najmočnejša, ne pa tistih, ki bi jim bila vsiljena, pa četudi iz Ljubljane. In ravno individualiziran pristop in smiselno porabljanje denarja sta ključna razlika, ki nam jo je uspelo narediti v tem mandatu," je ocenil.
Na vprašanje Hot, katere razvojne projekte je pričakovati v prihodnosti, je odgovoril, da bodo v Posavju stavili na energetiko, na Obali v razvoj logistike, Luke Koper, pomorstva, v Pomurju na kmetijstvo in geotermalno energijo, v Mariboru na visoko znanost in kulturo. "Povsod, ko jih o tem vprašamo, že imajo pripravljene načrte," je dejal in dodal, da morda teh regij doslej nihče ni zares iskreno spraševal, kje vidijo priložnost. "Zagotovo pa nihče ni prilagodil sistema financiranja. Do nas. In to je najlepši obet za prihodnost," je zaključil.
