UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Poslanska skupina je vložila predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev – poslancev, ministrov, državnih sekretarjev in predsednika vlade – na prepovedane droge. Konoplja je izvzeta. Travico bodo lahko še vedno kadili. Naključno izbranih deset odstotkov funkcionarjev bodo štirikrat letno testirali, a vsakega največ dvakrat letno. Najbolj željni funkcionarji lahko tudi sami kadarkoli zahtevajo testiranje. Rezultati bodo zaupni, evidence ne bodo javne.

Na otočju Fidži pravkar zelo resno razpravljajo o uvedbi obveznega testiranja poslancev in ministrov. Ministrski predsednik, ki zamisel močno podpira, že vidi neskončne radostne možnosti razširjene uporabe: »To bi lahko odprlo vrata za zasebni sektor, vključno s transportom in drugimi vejami industrije, da bi tudi oni začeli testirati svoje uslužbence.«

Zgodbe

Izpovedi o plenilcih v klubih: drog za posilstvo je več, kot si mislimo

Mi in Fidži. Nepremagljivi dvojec.

A veste, meni je popolnoma vseeno. Vseeno mi je, če so poslanci in ministri zadeti kot mine, kot se temu strokovno pravi. Saj ne morejo narediti več škode, kot jo že naredijo popolnoma trezni. Trdno verjamem, da potrebujemo za ljudi, ki vodijo državo, drugačne teste.

Veste, koliko pogojev moraš izpolnjevati, da lahko kandidiraš za slovenskega poslanca? Dva. Slovensko državljanstvo in polnoletnost. To je to. Koliko pogojev moraš izpolnjevati, da postaneš minister slovenske vlade? Nobenega. Ne, niti o nekaznovanosti. Za primerjavo, veliko več pogojev ti postavijo v živalskem zavetišču, če hočeš posvojiti žival. Laže je postati poslanec ali minister kot posvojiti psa.

Tole so stvari, ki bi jih morali zahtevati od ljudi na najvišjih položajih: izobrazba, delovna doba, psihološki test, varnostno preverjanje, nekaznovanost. Trenutno ne zahtevamo nič od tega. In zato imamo, kar imamo. Ljudi brez ustreznih znanj, izkušenj in širine. Sem šla preverjat izobrazbo poslancev na spletni strani državnega zbora. Nekateri (ne)dosežene izobrazbe sploh ne navajajo. Nekateri nimajo objavljenega niti življenjepisa. Kaj skrivajo?

Že dolgo razgrajam, da bi moral vsak kandidat za poslanca opraviti inteligenčni test in doseči določeno število točk, pa so mi rekli, da bi bila to diskriminacija. Seveda – in v tem primeru s tem ni prav nič narobe. Pri odločitvi, koga postaviti na najvišja mesta v državi, je treba zelo diskriminirati. Ni vsak dober za to, da bi vladal narodu. Na najzahtevnejših mestih hočem inteligentne, izobražene, omikane, razgledane ljudi, ki imajo lastno mnenje in ga znajo zagovarjati. Ne kimavcev, ki se zmerjajo, glasujejo po nareku in rišejo zvezdice.

Seveda drži, da visoko izobraženi niso nujno modri. Res je, srečala sem že osle z diplomami, magisteriji, celo doktorati. In drži, da lahko pametni ljudje svojo inteligenco uporabijo za zlo. Tudi to je res, včasih izvolimo zelo pametne ljudi, ki imajo namesto pregovornega organa, v katerem tradicionalno prebivajo duša, čustva, empatija …, samo veliko votlo črno praznino. Ki v sebi nimajo luči in svojo inteligenco uporabljajo le za doseg lastnih ambicij, za mrzel prezir, za netenje sovraštva in prepirov. Za take žal ne obstajajo presejalni testi. Ampak dajmo, izločimo iz tekme vsaj tiste, ki jih lahko. Ne z brezplodnim testiranjem za droge, temveč s testiranjem njihove izobrazbe, inteligence in psihičnega stanja. Raven ljudi na položajih še vedno ne bo idealna, bo pa boljša, kot je zdaj. Zdaj se zaradi svoje popolne nezahtevnosti samo vse bolj pogrezamo v idiokracijo.

Idiokracija je družbeni sistem, v katerem prevladujeta nesposobnost in antiintelektualizem, pomembne odločitve so v rokah ljudi brez znanja, sposobnosti ali razumevanja posledic. Sistem, v katerem strokovnjake ignorirajo, znanje in izobraženost sta predmet posmeha, največ vpliva pa imajo najglasnejši. Prevladujejo populizem in instantna mnenja. Zveni znano?

Od teh, ki nam pišejo zakone in vodijo državo, pričakujemo več kot zgolj polnoletnost in državljanstvo. Zaslužimo si – in imamo tudi pravico zahtevati – najboljše. Vsi drugi preprosto niso dovolj dobri za upravljanje države.

revija Jana