J. A., arhiv DL

##IMAGE-3632599##

Če se tok migrantov v Evropo ne bo zmanjšal, bo Slovenija okrepila nadzor na schengenski meji, tudi s tehničnimi ovirami, če bo treba tudi z ograjo, je na novinarski konferenci povedal predsednik vlade Miro Cerar. Premier hkrati zavrača nekatere očitke, da se z begunci v Sloveniji ne ravna dovolj humano in solidarno.

Predsednik vlade je poudaril, da meje ne bodo zapirali, ampak bodo vzpostavili nadzor tam, "kjer je to nujno potrebno", da bodo begunce usmerjali na določene vstopne točke.

Cerar sicer ugotavlja, da so se nekatere zaveze z mini vrha EU-Balkan, ki je v Bruslju potekal pred dobrim tednom dni, začele izpolnjevati. Tako so pri sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško dosegli napredek, a bi Cerar pričakoval, da bo ta še večji. Je pa po njegovih besedah za to še vedno čas.

Bolj se mu zdi zaskrbljujoče, da val migrantov, ki prihaja v Evropo, ne pojenja, na trenutke se celo povečuje. Cerar namreč ugotavlja, da se nadzor na zunanjih mejah EU še ni vzpostavil, kar je bila tudi ena od zavez z mini vrha.

"Če ta nadzor ne bo kmalu učinkovito vzpostavljen in se bo nadaljeval velik val migracij, se lahko Slovenija kmalu sooči z neobvladljivim številom migrantov, še posebej, če bosta Nemčija in Avstrija začeli ožiti njihovo sprejemanje," je ocenil premier.

Zaenkrat informacije o tem, da bi Nemčija ali Avstrija želeli zapirati meje, nimajo. Kot je dejal premier, pa je dejstvo, da ob tako velikem številu beguncev na obeh mejah, tako slovensko-avstrijski kot avstrijsko-nemški, ta pretok ni več enostavno prost.

Meje se občasno zapirajo, nadzoruje se pretok in to včasih zadostuje, da se v Sloveniji nakopiči preveliko število migrantov, tudi prek naših kapacitet, je pojasnil. Poleg tega se je treba po njegovih besedah zavedati, da še posebej sedaj, ko prihaja zima, Slovenija enostavno nima toliko kapacitet, da bi lahko oskrbela zelo veliko število beguncev, četudi so samo v tranzitu.

Cerar je zatrdil, da v vladi ta hip delajo vse, kar morejo, da bi kljub begunski krizi in obremenitvam, ki jih ima ta za javne finance, uspeli obdržati javno-finančni primanjkljaj pod tremi odstotki. Ali bodo uspešni, bodo videli konec leta. Je pa po njegovih besedah obseg begunske krize presegel vsa pričakovanja.

Na podlagi zahteve Slovenije v EU potekajo določena pogajanja, Slovenija pa pričakuje dodatna sredstva poleg vseh že predvidenih postavk, saj je begunska kriza zanjo dodatno breme. Zaenkrat po premierjevih besedah računajo na 10 milijonov evrov, uveljavljali pa bodo tudi zahtevek za celoletno obdobje.

Skrb opozicije je po njegovih besedah legitimna in prav je, da celotna politika razmišlja o tem, kako čim bolj konstruktivno in uspešno najti rešitev za migrantsko krizo v Sloveniji. Sklic izredne seje DZ ali kakršna koli politizacija te krize pa je po njegovem mnenju kontraproduktivna.

"To je poziv na delitev v času, ko moramo biti enotni," je dejal. Pri tem je Cerar poudaril, da za to situacijo ni kriv noben minister, niti vlada, nasprotno ministri so zaslužni, prav tako tudi vlada, da smo bili nanjo zelo dobro pripravljeni. Cerar namreč pravi, da je bila Slovenija verjetno ena bolje pripravljenih držav, da so se pripravljali mesece, a je obseg krize takšen, da presega vsa možna pričakovanja celotne Evrope.

Na kritike o pomanjkljivi oskrbi beguncev pa je Cerar dejal, da vlada sprejema utemeljene očitke in kritike. Po njegovih besedah je namreč pomembno, da vsako kritično sporočilo preučijo in se odzovejo tam, kjer zadeve niso najbolje urejene.

Cerar ne dvomi, da pri tako velikem dotoku ljudi prihaja do posameznih težav, ne pristaja pa na to, da bi te posamične težave posploševali v smislu, da se Slovenija ne trudi, in da tisti, ki sodelujejo pri oskrbi beguncev, v to ne vlagajo maksimalnih naporov.

Po njegovih besedah je treba upoštevati, da mnogi ljudje pridejo k nam že izčrpani, lačni, prezebli. Za mnoge je po njegovih besedah Slovenija zato država, ki jim ponudi zavetišče, streho, nudi hrano, oblačila zdravstveno oskrbo in nego. Posebno so pozorni na ranljive skupine, je izpostavil.

Zagotovo se pojavijo tudi problemi, nezadovoljstvo posameznikov, tudi posamezni migranti se med seboj sporečejo, ker prihajajo iz različnih okolij, je našteval.

Poudaril je, da Slovenija kot dvomilijonska država sprejema enako številko ljudi kot države, ki so od naše nekajkrat večje in imajo zato tudi toliko večje zmogljivosti. "Zato je napor, ki ga Slovenija vlaga v pomoč, še posebej spoštovanja vreden in dober zgled za to, kako udejanjamo evropske vrednote, človeške pravice, solidarnost in človeško dostojanstvo," je prepričan predsednik vlade.

Cerar se je tudi ponovno zahvalil vsem, ki "nesebično in profesionalno pomagajo pri soočanju z begunsko krizo".

V Slovenijo doslej vstopilo okoli 135.000 prebežnikov, veliko jih je brez osebnih dokumentov

V Slovenijo je v drugem begunskem valu danes iz Hrvaške vstopilo okoli 135.000 prebežnikov. Med njimi jih veliko nima osebnih dokumentov. Natančnega podatka o tem, koliko jih je brez dokumentov, na policiji za STA niso vedeli povedati. Se pa za Dnevnik dejali, da naj bi jih bilo po njihovih grobih ocenah med 30 in 40 odstotki.

Na policiji so za STA pojasnili, da o tem, koliko migrantov je brez dokumentov, ne morejo podajati ocen. Ko bodo vsi postopki vneseni v uradne evidence, pa bodo lahko govorili o natančnih podatkih.

Pri migrantih, ki pri sebi nimajo dokumentov, policisti njihove osebne podatke preverjajo v okviru danih možnosti. Kot so navedli, policija z vsakim tujcem najprej izvede postopek ugotavljanja identitete. Če ima pri sebi dokument, ga vnesejo v računalniško evidenco policije. Če dokumenta nima, pa v sistem registracije vnesejo tiste podatke, ki jih sam pove o sebi.

Podatke preverijo preko policijskih evidenc, ki zaradi varovanja zunanje schengenske meje vsebujejo tudi preverjanje v schengenskem informacijskem sistemu. Vse osebe policisti fotografirajo, osebam, starejšim od 16 let, preslikajo prstne odtise.

Ob tem na policiji pojasnjujejo, da se odvzeti prstni odtisi v okviru aplikacije ob registraciji ne obdelujejo v skladu s t. i. uredbo Eurodac, ki se uporablja na zunanjih mejah EU. Na podlagi zakona o tujcih pa se migrantom nato izda odločba o dovolitvi zadrževanja.

V izjemnih primerih, ko je oseb izjemno veliko, pa lahko policija izvede poenostavljen postopek registracije, v katerem se omenjeni podatki o osebah zbirajo ročno, v računalniški sistem registracije pa se vnašajo naknadno, brez fotografije in prstnih odtisov, so še pojasnili na policiji in dodali, da se postopek s prosilci za mednarodno zaščito ni spremenil.

Sicer pa so na policiji še navedli, da veliko migrantov prihaja z območij, kjer prebivalci poznajo samo svojo letnico rojstva, ne celotnega datuma, saj ne praznujejo rojstnih dni.