Varčevanje: Največja reza bosta v zdravstveno in obrambno blagajno
Vlada bo s 370 milijoni evrov prilagoditev znižala javnofinančni primanjkljaj na 2,9 odstotka BDP pri čemer bo največje reze utrpel obrambni resor.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Minister za finance Klemen Boštjančič je po seji vlade pojasnil podrobnosti nabora ukrepov za zagotovitev dolgoročne javnofinančne stabilnosti. Prvotne ocene so po aprilskem scenariju nakazovale primanjkljaj v višini 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2026. Z načrtovanimi ukrepi ga nameravajo obdržati pod maastrichtsko mejo treh odstotkov.
Glavni razlogi za povečanje primanjkljaja so višja minimalna plača s pripadajočimi transferji, naraščajoči stroški zdravstvene blagajne, hitrejše črpanje kohezijskih sredstev, uvedba zimskega regresa in izdatki za Premogovnik Velenje, je pojasnil minister.
250 milijonov evrov bodo morali privarčevati posamezni resorji
Skupna vrednost potrebnih prilagoditev znaša 370 milijonov evrov oziroma pol odstotka BDP. Država bo približno 120 milijonov evrov pokrila z nenačrtovanimi prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb kar je posledica dobrih lanskih gospodarskih rezultatov. Preostalih 250 milijonov evrov bodo morali z znižanjem odhodkov poiskati posamezni resorji in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Največji delež varčevanja bo padel na obrambno področje kjer se obeta znižanje sredstev za približno 100 milijonov evrov. Približno polovica resorjev je že posredovala konkretne predloge glede zmanjšanja porabe znotraj svojih pravic. Dokončno potrditev vseh ukrepov vlada načrtuje za prihodnji teden.
“V resnici nismo daleč od številke, o kateri govorimo. O konkretnih številkah pa danes še ne bom govoril,” je Boštjančič odgovoril na vprašanje kakšna je vrednost varčevalnih predlogov posameznih ministrstev.
Vlada ne zagovarja rezov v socialne pravice
Ob tem je ostro zavrnil očitke o siromašenju socialnih pravic, "ne govorimo o linearnem rezanju državne porabe ali o razgradnji socialne države, govorimo o začasni in ciljno usmerjeni prilagoditvi javne porabe v času, ko moramo ohraniti zaupanje v javne finance".
Državni dolg trenutno znaša 65,7 odstotka BDP pri čemer Boštjančič poudarja pomembnost odgovornega ukrepanja in zavrača prelaganje javnofinančnega bremena na prihodnjo vlado.
“Ukrepamo pravočasno, transparentno in z jasnim ciljem, da država ostane finančno stabilna in sposobna izpolnjevati svoje obveznosti do ljudi tudi v prihodnje, ker javne finance niso in ne smejo biti ideološko vprašanje,” je še povedal.
“Upam da se tega zavedajo tudi tisti, ki zadnja štiri leta, še bolj intenzivno pa v zadnjih mesecih, s svojimi podatkovnimi manipulacijami sesuvajo kredibilnost Slkovenije. Ne samo doma, ampak tudi v tujini,” pa je naslovil kritike fiskalne politike vlade Roberta Goloba.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
