Arhiv Štajerskega Tednika

Raziskava je namreč pokazala, da kar 88 % lastnikov električnih vozil ne izključuje vrnitve k motorjem z notranjim zgorevanjem, torej na bencinski ali dizelski pogon. Med tistimi, ki so prvič lastniki električnega avtomobila, jih je 48 % izjavilo, da so pripravljeni presedlati na priključni hibrid, 39 % pa razmišlja bodisi o hibridu ali avtomobilu z motorjem na notranje zgorevanje. Tudi 38 % tistih, ki so že dlje časa lastniki električnih vozil, razmišlja o nakupu hibrida ali avtomobila s klasičnim motorjem. Le 12 % novopečenih e-voznikov je prepričanih, da bo tudi njihov naslednji avtomobil električni.

Čas pokazal na številne minuse

Raziskavo zadovoljstva z električnimi avtomobili so med Britanci opravili tudi v lizing hiši Zenith. Na svoje veliko presenečenje so ugotovili, da ima kar 73 % vprašanih v domači garaži poleg električnega za »ziher« oziroma za rezervo še vedno »bencinarja« ali »dizlaša«. Sicer se večina izogiba uporabi električnega vozila za daljše razdalje, polovica pa sede za njegov volan le za poti, ki ne presegajo 50 kilometrov.

Električno gnani avtomobili veljajo za ekološko prijazne, seveda če je električno energija, ki jo uporabljajo, pridobljena s pomočjo sončnih, vodnih ali vetrnih elektrarn. Vožnja je tudi tišja, pospeševanje z mesta hitrejše, tudi vzdrževanja je manj. A čas je že pokazal, da ima vožnja z e-avtomobilom tudi kar nekaj minusov. Eden od teh je že omenjeni omejeni doseg baterije, ki podaljša čas potovanja na daljše razdalje. Tu sta še premalo razvita polnilniška infrastruktura in ne dovolj zmogljivo električno omrežje. Od nakupa odvrača tudi visoka cena vozil, draga je menjava baterije, več stanejo pnevmatike, ki se zaradi teže avtomobila in večjih pospeškov do trikrat hitreje obrabijo kot tiste za klasična vozila.

Preberite več v Štajerskem Tedniku