Prenavljajo najbolj kritične strehe skansna
Muzej na prostem Pleterje, ki velja za izjemen biser v prikazu eksponatov ljudskega stavbarstva na Dolenjskem iz 19. stoletja, ne bodo obnavljali s pomočjo državnega oz. evropskega denarja.
Na 6. javnem razpisu za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, na katerega so se polni upanja februarja letos v Zavodu za kulturo in turizem Historium javili s skrbno pripravljenim in popolnim projektom obnove muzeja, namreč niso bili uspešni. Z razpisa, preko katerega je bilo na voljo tri milijone evrov nepovratnih sredstev, je bilo zanje na voljo le še dobrih 6.500 evrov, z njimi pa naj svoj projekt realizirajo v celoti! To je seveda nemogoče, saj so prosili za skoraj 59 tisoč evrov, celoten projekt obnove skansna, v katerem glavni del predstavlja zamenjava slamnatih kritin, pa je ocenjen na skoraj 83 tisoč evrov (z DDV).
Kot pravi dolgoletni skrbnik muzeja Simon Udvanc, so agenciji sporočili, da ne zavračajo 6.500 evrov, a da s tem denarjem, ki predstavlja le 7,89 odstotkov vrednosti, celotnega projekta res ne morejo finančno izpeljati. Zato so predlagali, da denar porabijo za obnovo enega od poslopij in sicer slamnate strehe preko dvesto let stare Baničeve hiše, ki že močno propada in zamaka. Polovico vrednosti obnove bi prispevali sami. A država tega predloga ni sprejela in tako ne bo niti šestih tisočakov nepovratnih sredstev.
»Smo res zelo razočarani, saj smo vložili popolno vlogo, ki jo je strokovno izdelala cela ekipa, z agencijo pa smo vseskozi sodelovali. Upali smo na denarno pomoč, ki je nujna, saj se že 14 let preživljamo zgolj z lastnim poslovanjem, to je prodajo vstopnic za ogled, in od lani s tisoč evri na mesec občinske pomoči za tekoče vzdrževanje, ki nam veliko pomeni in nanjo računamo tudi v prihodnje, saj pomaga k obstoju muzeja,« pravi Udvanc in omenja še tri tisočake, ki so jih prejeli kot odškodnino od Zavarovalnice Triglav za lansko škodo na strehah.
Kot pravi, morajo v zavodu še letos zgolj z lastnimi sredstvi zagotoviti denar za nujna investicijska dela, to je prekrivanje slamnatih streh, ki so močno dotrajane in bi težko prestale bližajočo se zimo. Strehe so prekrivali ravno te dni in nekaj jim je uspelo še pred snegom. Izvajalec del je bil mojster za prekrivanje slamnatih streh Anton Golnar iz sv. Jurija ob Ščavnici, ki je eden redkih pri nas, ki to sploh zna in ima zato tudi registrirano ljudsko in umetnostno obrt. S svojo ekipo so prekrili Baničevo hišo, sledil bo pod in nato še popravilo slemena na svinjakih in Kegličevi hiši – slednja je bila prekrita nazadnje leta 2004.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
