BDG

##IMAGE-3456001##

Evropska letina jabolk in hrušk bo letos nekoliko boljša kot lani, v Sloveniji pa bo vsaj glede jabolk, ki predstavljajo 70 odstotkov vse slovenske proizvodnje sadja in so eno redkih živil, ki zagotavljajo in celo presegajo samooskrbo, zelo dobra, je mogoče povzeti sporočilo včerajšnje konference Prognosfruit v Ljubljani. Kot so na novinarski konferenci ob dogodku pojasnili v Svetovnem združenju pridelovalcev jabolk in hrušk, bo v EU letos pridelanih 10,2 milijona tone jabolk, kar je pet odstotkov več kot lani, ko je unija zabeležila drugo najslabšo letino v zadnjem desetletju.

Prav tako v združenju napovedujejo 11-odstotno rast pridelave hrušk. Ta naj bi po lanskem letu, ki je bilo najslabše v zadnjih desetih letih, znašala 2,5 milijona ton.

Direktor Evrosada in predsednik sekcije za sadjarstvo pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Boštjan Kozole je ob tem pojasnil, da bo v Sloveniji, ki se lahko pohvali zlasti kot uspešna pridelovalka jabolk, letina zelo dobra. Slovenski pridelovalci bodo namreč pridelali 73.000 ton jabolk, kar je 11 odstotkov več kot lani. Bolj polne so bile jablane v zadnjem desetletju le še leta 2007.

Na drugi strani je državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša opozorila, da Slovenija sadje prideluje na 8900 hektarih, pri čemer na večini teh površin uspeva prav jablana.

Kot je izpostavila, je jabolko eno redkih živil v slovenskem kmetijstvu, ki Sloveniji zagotavlja samooskrbo. Kozole je dodal, da jih pridelamo dvakrat več, kot jih porabimo, tako da je izvozni delež zelo velik.

Preberite še ...

Zdravje

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

Slabša je slika, povezana s hruškami, čeprav ima zahodna Slovenija za to velik potencial, je navedel direktor Evrosada.

Strniša je medtem spomnila, da so za Slovenijo značilne kmetijske površine z omejenimi pogoji kmetovanja, kar predstavlja veliko priložnost za sadjarstvo. Skladno s tem je dejala, da je pred nami izziv, kako pridelavo v Sloveniji še povečati. Državna sekretarka je prepričana, da sadje za slovenske kmetije, ki so v povprečju manjše, predstavlja veliko priložnost.

Kmetijsko ministrstvo zato po njenih besedah dela v smeri podpore investicijam v obnovo sadjarskih površin, pri čemer je treba dati po njenih besedah poudarek tudi nadgradnji s protitočnimi mrežami, namakalnimi sistemi in tehnološkimi pridobitvami, kot so hladilnice. Prav tako ministrstvo s ciljem povečanja proizvodnje sadja izvaja promocijske aktivnosti, je navedla.

Če želi Slovenija na tem področju doživeti rast in dobro nastopati na konkurenčnem globalnem trgu, pa bo potrebna tudi bolj čvrsta povezanost slovenskih pridelovalcev in oskrbne verige same. Tu so še vedno rezerve - veriga, ki vodi do potrošnika, se mora bolje organizirati, je poudarila.

Da Slovenija na področju sadjarstva, če želi v prihodnje beležiti še boljše rezultate, potrebuje združitev potenciala in moči, je menil tudi Kozole. "Nikoli ne bomo tako veliki kot Poljska, smo pa eni najboljših proizvajalcev jabolk v Evropi in na svetu," je zatrdi. To po njegovih besedah dokazuje tudi izvoz v države, ki zahtevajo najbolj kakovostno sadje.