V spomin na 190. obletnico prvih poskusov Josefa Ressla na reki Krki, ki je v času službovanja na Dolenjskem izdelal prvi ladijski vijak, je Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja v sodelovanju z Zavodom 25. junij sinoči pripravil zanimivo slovesnost v Zameškem pri Šentjerneju, pri lesenem mostu prek reke Krke.

S čolnom na ladijski vijak je kot pred 190 leti Ressel sedaj k mostu priplul pleterski gozdar ing. Jože Smolič, z njim pa tudi osrednji govornik na prireditvi, zgodovinar dr. Peter Pavel Klasinc. Osvetlil je lik Josefa Ressla 1793 – 1857), češko-slovenskega gozdarskega strokovnjaka in izumitelja, ki ga z izumom ladijskega vijaka postavljajo ob bok Nikoli Tesli. Klasinc je Ressla predstavil tudi kot človeka širokega duha, publicista in kulturnega delavca. Zbrane je nagovoril tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Kot je priporočila mlada diplomantka krajinske arhitekture Lucija Simončič, so pri mostu ob Krki pri Zameškem, ki je nekako na sredi poti med Dobravo in Kostanjevico, kjer je Ressel delal poskuse z ladijskim vijakom, postavili spominsko skulpturo ladijskega vijaka – vijak je izdelal kovač Stanko Hosta iz okolice Pleterij, pomagal mu je Oton Petrinčič iz Prekope in mizar Tone Cvelbar. Zraven so t.i. Ressljev hrast zasadili župan Hudoklin, dr. Peter Pavel Klasinc in arhitekt prof. Janez Suhadolc. Skrbništvo so podelili lastniku zemljišča mizarju Tonetu Cvelbarju, strokovni nadzor pa pleterskemu gozdarju ing. Jožetu Smoliču. Oktobra pa bo na lesenem mostu stala tudi replika izvirnika ladijskega vijaka, katere načrt je predstavil arhitekt prof. Janez Suhadolc.

Prireditev Josef Ressel – mornar brez vesel 1820-2010, ki jo je povezoval predsednik Kulturno-etnološkega društva Gallus Bartholomaeus Stane Bregar,  je popestril nastop Okteta Šimelj, organizatorji pa so poskrbeli tudi za pogostitev, tako da so se številni obiskovalci dogodka kljub deževnemu vremenu radi zadržali ob reki Krki.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista