##IMAGE-2231907##

V novomeškem Anton Podbevšek Teatru so današnji dan posvetili 110. obletnici rojstva nemškega dramatika, pisatelja in pesnika Bertolta Brechta. Ob 10. uri so začeli simpozij z naslovom Teorija potujitvenega učinka, maraton pod geslom Čas je za Brechta pa bodo ob 20. uri sklenili s predstavo Me-ti/Knjiga obratov v režiji Matjaža Bergerja.

Kot je za STA povedal ravnatelj Anton Podbevšek Teatra Matjaž Berger, so z dnevom, posvečenim Bertoltu Brechtu, ob obletnici njegovega rojstva izpolnili mojstrovo željo, da se teorijo vedno preverja v praksi, prakso pa v teoriji.

Pri izvedbi simpozija gre za sodelovanje Anton Podbevšek Teatra, založbe Studia humanitatis in Studia Vrtinec. Simpozija Teorija potujitvenega učinka, ki ga podnaslavlja Brechtova misel, da mora biti človek tako radikalen, kot je radikalna dejanskost, se poleg Bergerja kot predavatelja udeležujejo še urednica založbe Studia Humanitatis Neda Pagon, Lev Kreft, Božidar Debenjak, Amalija Maček, Miklavž Komelj, Mladen Dolar in še nekateri predavatelji.

Po Bergerjevih besedah je nastopil čas za velike povezave med gledališko-uprizoritveno obliko umetnosti in modeli mišljenja. Velikokrat za gledališče velja, da ni privilegirano polje razmišljanja, na drugi strani pa je vrsta avtorjev od Sofoklesa do Brechta vse utemeljevala skozi misel. Brechtov simpozij je zato posvečen razmišljanju in umeščanju potujitvenega učinka, ki bo v obliki gledaliških diskusij in gledališke predstave dobil svoje mesto, je poudaril.

Kot je v uvodnem pozdravu simpozija povedala urednica založbe Studia Humanitatis Neda Pagon, je žal Brecht danes zelo popularen in zelo aktualen.

Če so razumniki ob prihodu novega stoletja in tisočletja s popolno prepričanostjo pričakovali, da bo 21. stoletje - stoletje etično moralnih in podobnih vprašanj, niso pričakovali, da se bodo morala ta etična in moralna vprašanja ukvarjati s po njenem mnenju tako zelo pritlehnimi stvarmi, kot so jim danes priča. Verjeli so, da bodo to velika etična in eshatološka vprašanja, ne pa vprašanja varovanja tako imenovanega nacionalnega interesa, je dejala.

Za vprašanji nacionalnega interesa se po njeni sodbi skrivajo prikriti državni interesi ali interesi posameznih elit. Tako po njeni oceni ne gre za vprašanja nacionalnega pomena, beseda in razmišljanje ob Brechtu, njegova aktualnost in še danes veljavni Brechtovi poudarki pa so v nacionalnem interesu, je poudarila.

Kot je še pojasnila, imajo pri založbi Studia Humanitatis v načrtu objavo zbornika s prispevki novomeškega simpozija ter drugih avtorjev, ki so ali še bodo podali prispevek k brechtovski misli. V zbornik bodo tako med drugim vključeni spisi Slavoja Žižka, Rastka Močnika, Jožeta Vogrinca, Walterja Benjamina in Fredrica Jamesona.