Migranti
Migracije, starejše od zgodovine same. Človeštvo se seli – od nekdaj – od prvih korakov iz Afrike do danes. Prečkale so celine, risale nove meje in rojevale civilizacije.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Severna Afrika. Nekoč zibelka imperijev in križišče svetov. Danes? Nevarna odskočna deska v neznano. Tisoči tvegajo vse. Najprej v peklu Sahare, nato na valovih Sredozemlja. Bežijo pred vojnami in podnebno katastrofo. Bežijo pred revščino. Cilj je jasen: Evropa. Migranti, begunci, prišleki. Ljudje, ki bežijo in pridejo, običajno nepovabljeni. Na eni strani z njimi sočustvujemo, na drugi se jih bojimo. Ljudje smo vedno zadržani do vsega novega in drugačnega. Včasih je dobro, včasih slabo. Migranti si želijo novih priložnosti, v naših krajih pa si mnogi želijo ohraniti svoj način življenja. V družbi, ki jo poznajo, ki ji zaupajo. Oboji imajo prav.
Pred približno 10.000 do 7000 leti območje današnje puščave Sahare ni bilo peščeno, ampak je bilo zelena savana. Ko pa se je podnebje začelo segrevati in sušiti, so bili ljudje prisiljeni migrirati proti edinemu stalnemu viru vode – dolini reke Nil. In prav ta nomadska plemena so pomagala zgraditi veličastno civilizacijo starega Egipta. Pod ruševinami starodavnega mesta Memfis se je vse začelo. Migracije. Sem so se zgrinjala nomadska plemena in se ustalila na bregovih rodovitnega Nila. Prihajali so trgovci, arhitekti in spretni obrtniki, ki so znali obdelovati bron in steklo. Memfis je bil verjetno prvo mesto v zgodovini, ki je imelo stalne, uradno priznane etnične četrti za migrante – Kanaance, Feničane in Grke. Dobrodošli so bili vsi, ki so prispevali k razvoju družbe. A kot vsak kovanec ima tudi ta drugo plat. Okoli leta 1800 pred našim štetjem so se v rodovitno delto Nila začela počasi in mirno priseljevati ljudstva iz Zahodne Azije. Hiksi so jih imenovali. Iskali so hrano in delo. Egiptovska oblast je bila prešibka, da bi nadzorovala ta množični pritok. Priseljenci so sčasoma prevzeli oblast nad Spodnjim Egiptom in ustanovili svojo dinastijo v mestu Avaris. Egipčani so prvič v zgodovini izgubili del svoje domovine.
Zgodovina starega Egipta nas uči, da so neurejene migracije ali nepripravljenost nanje uničila celo največje imperije. In danes? Gre za krizo modernih meja ali le večni človeški nagon po preživetju? Tehnologija, čas in imena so se resda spremenili, a vzroki in posledice neuspelih selitev skozi tisočletja so ostali enaki. Ljudstva z morja so bila pravzaprav velika skupina beguncev, ki so zaradi vojn in propada svojih držav začeli množično bežati ter iskati nov prostor za življenje. Danes ni veliko drugače: vojne na Bližnjem vzhodu ali konflikti v Afriki poženejo v beg milijone ljudi, ki iščejo varnost v Evropi. Zaradi suš in širjenja puščav ljudje, celi narodi, izgubljajo domove in delo. Pravimo jim podnebni begunci.
Zgodovina se vrti v krogu, iz nje se le redko kaj naučimo. Vodita nas instinkt in prvinski strah. Z obema rokama se držimo vsega, kar nam je domače, in se obenem otepamo tujega, neznanega. In to je tisti večni nagon po preživetju. Vodi nas tako, kot migrante žene v svet. Je že tako, da »če hočemo, da vse ostane tako, kot je, se mora vse spremeniti«.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
