A. K.

##IMAGE-3317288##

Vladna delegacija štirih ministrov in enega državnega sekretarja je včeraj v krškem kulturnem domu predstavila aktualen predlog regionalizacije, po katerem naj bi svojo pokrajino dobilo tudi približno 75 tisoč prebivalcev Posavja. Slednje precej zaostaja za najbolj razvitimi slovenskimi regijami, saj se po indeksu razvojne ogroženosti uvršča na visoko četrto mesto.

Kot je povedal minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, naj bi Posavje z ustanovitvijo svoje pokrajine dobilo približno 41 milijonov evrov, od katerih naj bi približno polovico porabili za obvezne naloge, polovico pa za razvojne naloge. Na posavsko pokrajino, ki jo sestavljajo Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki in Radeče, naj bi prenesli približno tudi 150 delovnih mest, stroški nove pokrajine pa naj bi znašali približno 300 tisoč evrov letno.

V Posavju so glede ustanovitve svoje pokrajine za razliko od nekaterih ostalih delov Slovenije zelo enotni. To so dokazali že leta 1998 s podpisom deklaracije o samostojni posavski pokrajini, ki so jo takrat podpisale vse politične stranke. Složnost pa so dokazali tudi na današnji izredni seji Sveta regije Posavje, na kateri so se člani sveta regije skupaj s poslanci državnega zbora, med katerimi ni bilo župana Radeč Matjaža Hana, predstavniki političnih strank zastopanih v petih občinskih svetih in državnim svetnikom, zavzeli za samostojno pokrajino Posavje.

"Že 15 let dokazujemo, da delujemo kot pokrajina, v teh letih pa smo na številnih projektih dokazali, da znamo prevzeti odgovornost za lasten razvoj," je povedal predsednik sveta posavske regije Franc Bogovič.

Dokaz za to naj bi bili nekateri največji energetski in kohezijski projekti v Sloveniji, kot so veriga hidroelektrarn na spodnji Savi, projekt izgradnje čistilnih naprav, projekt Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, Bele krajine in Posavja in izgradnja gospodarskega središča Phoenix. Prav gospodarska povezanost naj bi bila namreč glavni argument za bodočo posavsko pokrajino.

"Največja nevarnost za Posavje je, da bi ga razdelili po Savi, na celjsko in dolenjsko regijo," je edino bojazen Posavcev izrazil brežiški župan Ivan Molan.