Sa. R.

Kot so zapisali pri sindikatu delavcev kulturno-ustvarjalnega sektorja Zasuk, kjer so si več let prizadevali za sprejem uredbe, bo uredba "po treh desetletjih sistematičnega neplačevanja in podplačevanja prekarnih delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju končno uvedla minimalne standarde plačevanja, ki bodo brez izjem veljali za vse javne kulturne zavode in javne agencije v Sloveniji".

Po njihovih navedbah se "bitka proti neplačanemu delu za reference med prekarnimi delavci in javnimi kulturnimi zavodi bije že vsa tri desetletja samostojne države".

Uredba sledi letos sprejeti noveli zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki je omogočil kolektivno ureditev izhodiščne urne postavke dela samozaposlenih v kulturi.

"V zakon vpisane minimalne plače so zgodovinski dosežek prizadevanj delavcev za dostojanstvene pogoje dela in tudi v Republiki Slovenji delavce ščitijo pred podplačanim delom in zlorabami. Prekarci do zdaj takšne varovalke niso imeli, zato je bil sprejem našega zakona in uredbe tako pomembna prelomnica v boju za delavske pravice," je ob tem zapisala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Marka Rusjana se s to uredbo zaključuje obdobje, ko so se pravice vseh delavcev nižale s tem, da so delodajalci lahko najemali samozaposlene v kulturi kot cenejšo delovno silo. Kot opozarja, odslej šteje le še kvaliteta dela, se pa lahko samozaposleni izpogajajo tudi za višje honorarje.

Uredba definira minimalno urno plačilo, višino začetnega plačila, primerljivost poklicev in način usklajevanja plačila. Vsebuje tudi seznam primerljivih delovnih mest med samozaposlenimi in javnimi uslužbenci ter izhodiščni plačni razred za samozaposlene v kulturi.

Višina minimalnega plačila se bo z višino plač v javnem sektorju usklajevala enkrat letno. Tako imenovana protidampinška klavzula pomeni, da bodo morali javni zavodi in javne agencije po enakih standardih kot samozaposlene za enako delo plačati tudi druge prekarne delavce, kot so tisti, ki delajo prek avtorskih pogodb ali navadnih samostojnih podjetnikov.

Uredba tudi podrobneje določa minimalno začetno višino plačila, s katero se zagotavlja primerno plačilo tudi za naročila manjšega obsega oziroma krajšega trajanja. V praksi bo to pomenilo, da bo imel fotograf poleg ur, ki jih preživi na dogodku, plačane tudi ure, ko obdeluje ali razvija fotografije.