V Dolenjskem muzeju so tudi letos lahko zelo zadovoljni z rezultati zaščitnih arheoloških izkopavanj, ki so v poletnih mesecih potekala na znamenitem arheološkem najdišču Kapiteljska njiva, saj potrjujejo, da spada najdišče tako po svojem izjemnem obsegu kot po pomenu najdb med najpomembnejša arheološka železnodobna grobišča v Evropi.

Izkopavanja so se letos začela nekoliko pozneje kot prejšnja leta, ker so imeli v muzeju obilo dela s pripravami za odprtje nove stalne arheološke zbirke, kljub temu pa so v dveh časovnih obdobjih potekala 59 delovnih dni. Kot je v svojem poročilu zapisal vodja izkopavanj, arheolog Borut Križ, so izkopali preko 600 površinskih metrov prazgodovinskega grobišča oziroma 17 žarnih grobov iz pozne bronaste dobe ter 61 starejšeželeznodobnih grobov v treh gomilah, med katerimi so eno začeli raziskovati že lani, od ene pa so letos odprli samo dva grobova.

Največ pozornosti je bila deležna gomila št. 31, v kateri so odkrili več bogatih ženskih grobov z množino nakita, od bronastih zapestnic in nanožnic do bronastih fibul in ogrlic iz jantarjevih, koščenih in steklenih jagod, izjemne pa so tudi lončene posode, priložene s popotnico za onostranstvo. Nenavadno je, da so odkrili en sam nedvomno moški grob (priložena sulična ost).

Na osrednjem mestu gomile so odkrili zelo velik grob, ki je po velikosti in legi v gomili nakazoval, da so vanj položili zelo uglednega pokojnika. Pričakovali so temu primerno bogate pridatke, a so jih našli razmeroma malo in bolj skromne, kar je razumljivo, saj gre za obdobje, ko se je razcvet tedanje družbe šele začenjal. Pridatki so značilni za ženski grob in časovno za 8. stoletje pred našim štetjem. Osrednja lega groba, njegova velikost in starost pridatkov zgovorno pričajo, da gre za grob pokojnice, ki je imela v halštatski družbi pomemben položaj, torej za grob kneginje, ustanoviteljice oziroma začetnice ene od starejšeželeznodobnih družin, ki so bivale v velikem prazgodovinskem naselju na sedanjem Marofu v Novem mestu.

Letošnja izkopavanja so med drugim ponovno potrdila, da je gomilno grobišče na Kapiteljski njivi izjemno obsežno in da se nadaljuje tudi po pobočju na severozahodni strani. Dela na najdišču bo za arheologe torej še veliko, ob tem pa se vse bolj kaže, da z izkopavanji nikakor ne gre zavlačevati. Analize naših strokovnjakov in kemikov iz slovitih nemških restavratorskih delavnic v Mainzu opozarjajo, da kulturna dediščina prazgodovinskega grobišča Kapiteljske njive zaradi poprejšnjega dolgoletnega kmetijskega obdelovanja, uporabe kemijskih pripravkov in zaradi kislosti dolenjske zemlje pospešeno propada. Čez nekaj let ne bo od kovinskih predmetov v še neraziskanih in izkopanih grobovih ostalo praktično nič, dragocena pričevanja o življenju prazgodovinske družbe bodo za vedno izgubljena.

Tako se k zadovoljstvu nad rezultati letošnjih izkopavanj pritika kar nekaj grenkobe. Ni namreč gotovo, ali bodo zaščitna arheološka izkopavanja, ki bi zaradi ogroženosti dediščine morala pravzaprav potekati pospešeno, prihodnje leto sploh nadaljevali. Kapiteljske njive ni na seznamu projektov, ki jih bo Ministrstvo za kulturo še naprej financiralo v okviru tako imenovanega “kulturnega tolarja”. Kot zatrjuje direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, si intenzivno prizadevajo, da Kapiteljsko njivo uvrstijo na seznam oziroma najdejo kakšno drugo rešitev, saj bo sicer nastala neprecenljiva kulturna škoda.