Arhiv Lokalno.si

V dvorani Alberta Felicijana na sevniškem gradu bo drevi ob 18. uri premierno prikazan dokumentarni film o arheološkem najdišču Ajdovski gradec. Film je nastajal v tesnem sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, ki je prevzel soavtorstvo scenarija. Dr. Timotej Knific, ki je pred leti kot mladi raziskovalec sodeloval pri izkopavanjih na Ajdovskem, je tudi tokrat odlično opravil svoje delo. Producent in režiser filma je Sevničan Bojan Kostevc, pri nastajanju filma pa so poleg strokovnih služb sevniškega zavoda za kulturo, šport in turizem sodelovali še: Boštjan Grabnar- glasba, Tomo Burazin- kamera, 3D animacija Luka Klemenc, kamera in fotografija Mirko Ognjenović, nasnemavanje zvoka Zoran Košir ter pripoved Smilja Radi.

19-minutni dokumentarni film postreže z zgodovinskimi dejstvi ter v 3D tehniki odkrije, kakšno je bilo naselje Ajdovski gradec. Film pomeni uvod v novo stalno zbirko z naslovom Kamni govorijo, ki jo bodo na sevniškem gradu odprli prihodnje leto.

Nad vasjo Vranje se na nadmorski višini 445 m  razprostira arheološko najdišče Ajdovski gradec. Leta 1811 so ga po naključju odkrili domačini, ki so nabirali polže. Med ruševinami v gozdu so našli rimski nagrobnik in grobnico. Nagrobnik je sedaj razstavljen v stalni zbirki v sevniškem gradu, bogato okrašena grobnica pa je bila prepeljana v graški muzej.

Nadaljnja odkrivanja so potekala vse do konca 19. stoletja. V letih od 1901 do 1905 so potekala zaščitna arheološka izkopavanja, pri katerih so poleg številnih najdb izkopali temelje zidnih stavb in približno zarisali potek obzidja okrog rimske naselbine. Po letu 1970 pa vse do leta 1986 je Narodni muzej iz Ljubljane opravljal nova podrobna arheološka izkopavanja in raziskovanja. V teh letih se je podoba Ajdovskega gradca precej spremenila. S pozidavanjem in urejanjem zemljišča je najdišče dobilo status arheološkega parka.

Vrh Ajdovskega gradca je najbolj raziskana poznoantična oziroma starokrščanska naselbina na slovenskem ozemlju. Priča o zatonu antike in obdobju preseljevanja ljudstev na slovenskem v  5. in 6. stoletju.

V središču naselbine, ki je bila pozidana po enotnem načrtu iz kamnitih lomljencev in apnene malte, sta stali dve enoladijski cerkvi - zgornja cerkev oziroma t.i. bazilika in spodnja cerkev, ki je stala na nižji terasi. V njej sta ohranjena škofovski sedež in polkrožna klop za duhovnike. V cerkvah so bili odkriti tudi posamezni grobovi.

Cerkvene stavbe je obdajalo sedem stanovanjskih hiš in vodni zbiralnik, katerega leseni deli predstavljajo izjemno arheološko redkost. Med stavbami izstopa manjša stavba kvadrataste oblike, ki je nedvomno funkcionalno povezana s cerkvijo in zraven ležečim domnevnim bivališčem škofa, saj je bila v celoti centralno ogrevana. Naselbino je obdajalo obzidje z obrambnimi stolpi.

V hišah so bili izkopani številni predmeti za vsakdanjo rabo, kot so lončenina, vretenca za prejo, roženi glavniki, tehtnice, kamnite žrmlje in različno orodje. Med zanimivejše izkopane predmete pa sodijo bronasta utež v obliki boginje Lune, posrebrena skleda tehtnice, srebrna igla, amfore kot merniki za tekočine ter možnar.

Arheološko najdišče Ajdovski gradec velja za enega največjih starokrščanskih območij na območju Alp in Podonavja. Je eden največjih pomnikov že usihajoče poznoantične dobe na Slovenskem, hkrati pa velja za enega izmed zadnjih glasnikov rimske civilizacije na našem ozemlju.

Iz Sevnice  se peljete proti Blanci, a že v naselju  Gornje Brezovo zavijete levo za Lončarjev Dol, do vasi Vranje. Od tam dalje so ob cesti postavljene usmerjevalne table. Iz vasi do vrha Ajdovskega gradca je  deset minut zmerne hoje.

Arhiv Lokalno.si