Dejan Milićević

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Lea je mama dveh deklic, ki jih ima z bivšim partnerjem Gabrom Radojevićem. Ena od njenih hčera, rojena februarja 2013, se imenuje Ael (zrcalna različica imena Lea), druga, rojena dve leti pozneje, pa Sia. Umetnica ima tudi sina Taia, ki se je rodil novembra 2021 z njenim sedanjim partnerjem Alenom Hodžićem, s katerim se je poročila leta 2023, hčerki pa sta mlajšega bratca sprejeli z zanimanjem in veseljem.

Kako ste preživeli letošnje poletne počitnice?

Letošnje poletje je bilo žal precej naporno. Od koncertov, dela na poletnih pevskih kampih in poučevanja do ustvarjanja pesmi … In čeprav smo si julija privoščili dobra dva tedna družinskega dopusta, je ta prehitro minil. Ravno smo se navadili na dihanje brez stresa, že je bil čas za vrnitev in z njim je prišel tisti občutek, da moramo nekam hiteti. In zdaj smo tu, že v polnem teku.

Kako poteka dopust s tremi otroki?

Prvih nekaj dni se malo iščemo, saj vsi zapustimo svoj rutinski sistem, ki nas »ubija« skozi leto. Zavore morajo popustiti in nato se začnemo igrati, hecati in uživati v tem, da nam ni treba ničesar početi. Dopuste izbiramo precej stran od vsega poznanega in to je za nas največji izziv. Uživamo tudi v miru in sami s seboj.

Delujete kot ženska, ki skozi življenje hodi brez strahu, precej glasno in impulzivno. Če in ko – za kaj vam zmanjka poguma?

Pravzaprav sem precej neustrašna, vsaj ko gre za velike življenjske preizkušnje. Imam pa nekaj smešnih strahov – bojim se na primer nekaterih živali. Kač, kobilic, zelencev … lahko bi naštevala še pol ure. Po drugi strani pa obožujem velike živali, recimo konje, krave, ovce in pse.

Dejan Miličević

Kakšna pa je tista Lea, ki je javnost ne vidi?

O meni obstaja nekaj, kar ljudje sicer težko verjamejo: po naravi sem namreč bolj samotarka. Najraje sem sama z družino, ne maram zabav, prepogostega druženja in pretirane pozornosti … To je tista Lea »za kamerami«. Po drugi strani pa v svojem poklicu zelo rada stopim na oder in se z vso iskrenostjo predam ljudem. Rada se razgalim in jim dovolim, da me začutijo takšno, kot sem.

Ne bojim se svojih napak, včasih jih celo rada poudarim, saj želim, da se ljudje ob meni počutijo sproščeno. Prav zato me včasih obremenjuje misel, kaj bi bilo, če bi po kakšnem naključju postala zelo znana in mednarodno uspešna. Ne vem, ali bi zmogla živeti nenehno pod drobnogledom. In prenašati toliko pozornosti …

Nastop na Evroviziji leta 2018 s pesmijo Hvala, ne, s katero ste se uvrstili v finale, je bil eden največjih trenutkov vaše kariere in vam je prinesel večjo prepoznavnost. Je imel ta uspeh tudi svojo ceno, o kateri takrat niste govorili?

Vsi, ki smo kdaj občutili takšen uspeh in tolikšno pozornost, vemo, da ju spremljata velika mera stresa in želja po tem, da bi bil ljudem všeč. Bojiš se, da bi razočaral njih in posledično sebe. V obdobju Evrovizije sem imela 27 let, bila sem že dvakrat mamica in občutki so bili močni. Vedela sem, da je moj čas. Nisem se bala, da mi ne bi uspelo, kljub temu pa so bili pritiski veliki.

Dejan Milićević

Ljudje ti pišejo vse, kar jim pade na pamet, delijo neproduktivna mnenja, o sebi prebereš milijon in eno neresnico, potem pa moraš vse to predelati in se sprijazniti z dejstvom, da si nekateri res dovolijo preveč. Ceno vsega tega plačuješ tako, da zatiraš svoje občutke in stresu ne dovoliš, da bi te premagal. Seveda takšen recept ni dober, saj se vse prej ko slej vrne kot bumerang. Imela sem srečo, da je nato prišlo koronsko obdobje in sem imela dovolj časa za premlevanje in vnovično iskanje bistva svojega ustvarjanja.

Dolgo ste bili spremljevalna vokalistka drugim izvajalcem. Ste se kdaj tudi v življenju kot ženska počutili bolj varno v ozadju ali se v resnici bolje počutite v prvih vrstah?

Na dolgi rok absolutno zadaj. Tja se še danes rada vrnem za kakšne večje tuje projekte. Zadaj si varnejši kot kjerkoli drugje, to je prostor, cona udobja, ki jo težko prerasteš. Ustvarjaš, pomagaš, daješ oporo skupini in glavnemu vokalistu … predvsem pa se ne ukvarjaš z marketingom, videzom, oblekami, neprodanimi kartami, albumi itd. (smeh)

Ampak ne smem pa pozabiti omeniti, koliko lepih trenutkov sam s seboj doživiš, kadar si na sredini oziroma spredaj na odru. To je pa mala »droga«, ki ti omogoči, da za trenutek spleteš najmočnejšo vez s sabo in občinstvom. Glasba se prelije in ljudje jo začutijo. In to je največji mir, kar ga začutim s sabo.

Ženska v zabavni industriji je neizogibno ocenjevana tudi po zunanjem videzu: telesu, obrazu, oblačilih, letih. Se je vaš odnos do lastnega telesa od dvajsetih do danes spremenil?

Nikoli nisem temu posvečala pretirane pozornosti, saj se telesno pretirano spreminjala. No, razen med tremi nosečnostmi – tega v zadnjih mesecih pač nisem mogla prekriti. Zame sta veliko pomembnejša notranja energija in odnos do same sebe. Včasih, ko se mi zdi, da sem videti utrujena, mi ljudje rečejo, da žarim. In potem jim verjamem, saj se tako tudi zares počutim. Sem zdrava, vesela in srečna. Obleke in stil prepustim Davidu Hojniku, ki najbolje ve, kaj mi pristaja in kako delati z mano. Tako sem lahko še bolj sproščena.

Veljate za direktno osebo, ki težko skrije, kaj si misli, kar vas je že tudi drago stalo. Ste se z leti naučili bolj nadzorovati ali ste se odločili, da raje plačate ceno iskrenosti?

Nekajkrat sem že plačala ceno, a jo raje plačam, kot da bi kaj skrivala in delovala po pravilih drugih. Če me človek vpraša za mnenje, mu ga povem. Sem se pa naučila biti tiho, če me nihče nič ne vpraša. Iz preprostega razloga – tudi meni se ne da poslušati mnenja nekoga, ki ga nisem vprašala.

Dejan Milićević

Danes govorite o bolj svobodni, iskreni različici sebe. Kaj vse ste morali pri sebi pokopati, da je ta ženska sploh lahko zaživela?

Zrelost pride z leti in tudi odnos do resnicoljubja moraš trenirati. Znati se moraš soočiti s seboj in si priznati tudi stvari, ki jih ni vedno lahko sprejeti. A potem je vse lažje. Zdaj tudi glasbo pišem drugače, uživam v svojem pogledu na nekaj, všeč mi je, če se vsaj kdo v moji zgodbi najde, in to mi je dovolj. Sploh pa zato, ker vem, da sem s tem lahko zgled svojim otrokom. To je zame velika življenjska vrednota.

Kaj je najvišja cena, ki ste jo kdaj plačali za svojo svobodo?

Stres in zdravstvene težave, a je bilo vredno, da me je zbudilo.

Vas je kdaj tudi prizadelo, ko je uspelo nekomu, za kogar ste bili prepričani, da je manj nadarjen od vas? Znate priznati profesionalno ljubosumje?

Ne. Tega pa res nisem nikdar občutila. Kot klasična flavtistka sem bila večino časa na zmagovalnih stopničkah, mi je pa marsikdaj tudi spodletelo. Vsa pot me je naučila, da si enkrat gor, drugič dol. Do tega nimam posebnega odnosa. Lepo mi je, kadar uživam in dam vse od sebe. Če pa se za koga izide boljši rezultat, to pomeni, da mu je tako namenjeno. Zelo preprosto. Vsak dobi, kar je zanj najboljša šola.

Kaj pa sicer? Ste recimo ljubosumni v partnerstvu?

Pred časom sem imela s tem večje težave. Nisem razumela, česa me je v resnici bilo strah. Zdaj razumem, da je šlo za paniko, da bi ostala zapuščena ali sama. Zdaj vem, da sem izpopolnjena tudi sama s seboj in res vsakemu privoščim, da je tam, kjer želi biti. Jaz se pa za ta čas raje ukvarjam s sabo, otroki in glasbo. (smeh)

Trenutno ste na turneji z bendom in pišete pesmi za nov album – se v teh novih skladbah skriva veliko resnice o tem, kje ste v življenju zdaj sami?

Veliko besedil je iz obdobja občutkov, ko sem se počutila sama. Vse skupaj je ena mešanica zadnjih petih let. Zato mislim, da bo album vsebinsko zelo iskren in močan. Veselim se ljudi, ki se bodo z njim povezali.

Dejan Milićević

Avgusta ste bili s koncerti svojega benda zelo zasedeni. Kdo so vaši najbolj zvesti privrženci?

Pred sabo na odru še vedno vidim veliko mladih, tudi otrok z družinami. Na zadnjem koncertu sem imela poleg vseh pričakovanih še ljudi nad 80 let. Tudi to me je precej zabavalo. Mislim, da me ljudje še vedno spoznavajo in prihajajo z različnimi pričakovanji. Navdušuje me, da ostanejo in pridejo tudi naslednjič.

Letos praznujete 15 let svoje pevske šole, ki je ena največjih v Sloveniji, poleg tega imate vsako poletje še pevske kampe in delavnice za avtorsko glasbo. Je bil v teh letih kakšen učenec ali učenka, čigar zgodba ali napredek vas je posebej ganil – in kaj ste se vi sami naučili o sebi, odkar poučujete druge?

Ni večjega raziskovanja od tega, da poučuješ druge o glasu in telesu, ob tem pa si dovoliš biti hkrati učitelj in učenec. V 15 letih je skozi moje roke šlo več kot sto glasov in lahko rečem, da sem ponosna in hvaležna za vse, kar nam je skupaj uspelo predelati in prerasti. Kar nekaj mojih učencev danes uspešno deluje in se z glasom tudi že preživlja. To me resnično osrečuje. Zaradi njih mi je uspelo tudi sebe zadržati na realnih tleh in svoj glas redno in skrbno razvijati.

Dejan Milićević

Ste si morali kot mama kdaj priznati dejstvo, ki ga ženske težko povedo na glas – da vas otroci, čeprav jih imate neizmerno radi, ne morejo izpolniti v celoti in da potrebujete tudi delo in nekaj, kar pripada samo vam?

V bistvu je bilo tako, da nikoli nisem zares nehala biti jaz. Do konca nosečnosti sem pela in nastopala, takoj po porodu sem že občasno učila povečevala obseg dela glede na to, kako se je otrok počutil. Otroci so z menoj hodili na nastope in projekte, kar me je osrečevalo in mi omogočalo, da sem ostala v stiku s tem, kar najraje počnem.

Baje vas človek lahko razveseli s prav posebnim darilom – sesalnikom. Je to res?

(smeh) Ja. Gre predvsem za to, da si stvari, ki jih potrebujem, tako in tako rada kupim sama. Če mi kdo želi kaj kupiti, dobro ve, da me osreči s kakšnim predmetom za čiščenje.

Kaj vas še razveseli v življenju? In za kaj ste najbolj hvaležni?

Prosti čas z družino in naša potovanja oziroma izleti. Od tega ne odstopam. (smeh) Vsaj trikrat na leto nekam odpotujemo in si vzamemo čas zase. To me nahrani in odmakne iz rutine, ki je ne maram. Sem človek, ki ima rad spremembe.