##IMAGE-3903077##

Proti koncu junija se kulturne prireditve končujejo, vse skupaj se umika poletnim kulturnim večerom po različnih krajih naše domovine. Življenje se počasi umirja, otroci za dobra dva meseca zapuščajo šolske klopi, v zavest vseh nas se kradoma vrača vonj po morju, soncu …

Ravno zato je bil koncert ŽePZ Jasmin nekaj posebnega. Pevke in zborovodja Jernej Fabijan so nam v torek, 20. 6., v Zavodu Friderik I. Baraga, pripravili čudovit večer, ki je bil posvečen slovenski ljudski pesmi.

»Slovenska ljudska pesem ni bila nikjer in nikoli sama sebi namen. Vedno je bila povezana z življenjem, spremljevalka človeka od rojstva do smrti, ob vsakdanjem življenju in praznovanjih«, je na začetku povedala povezovalka večera, ga. Andreja, ki v zboru tudi poje, s tem je naznanila, kakšna bo rdeča nit večera.

Najprej smo slišali slovensko ljudsko v priredbi Cirila Pregla, Da bi jaz znala. Pesem govori o dekletu, ki se sprašuje, kakšen bo njen ženin, od kod bo prišel… Nadaljevale so z Jutranjo Antona Martina Slomška, v priredbi Rada Simonitija ter Po jezeru bliz Triglava Miroslava Vilharja, v priredbi Egija Gašperšiča.

Slovenska pesem je odzvanjala tudi, ko so fantje odhajali k vojakom, zato se zdi ljudska, v priredbi Jožeta Leskovarja, Pozimi pa rožice ne cveto, prav na mestu. Do pevskega premora so sledile še: ljudska, v priredbi Matije Tomca, Škrjanček, ljudska iz Cerknice So ble rožce razcvetene ter Kranjska Jaz pa vrtec bom kopala. Vse pesmi govorijo o vasovanju, o bolj ali manj srečnih prvih ljubeznih ter o očetovih skrbeh za mlade hčere.

Kot že omenjeno, je sledil pevski premor, ki sta ga izvrstno zapolnila  glasbenika Aleksandra Pavlič in Borut Turk. Flavtistka in klarinetist – sicer predsednica in koncertni mojster Pihalnega orkestra Krka – sta nam občuteno zaigrala Med iskrenimi ljudmi ter Poletno noč. Avtor obeh skladb je Mojmir Sepe, za flavto in klarinet pa ju je priredil Borut Turk.

V pevskem nadaljevanju je sledila vrsta pesmi, ki govorijo o svatbah, srečnih in nesrečnih, tistih iz ljubezni in tistih po volji staršev. Tako so po vrsti naša ušesa pobožala: dve koroški ljudski, ena v priredbi Radovana Gobca, Druml'ca, druga pa v priredbi Lojzeta Lebiča, Šocej moj sel. Sledile so Tam na vrtni gredi (Ljudmila Poljanec, priredba Jože Leskovar), Sem revna deklica (ljudska, priredba Emil Adamič) ter ljudska iz Cernice Slovo neveste od doma.

Poslušalci smo bili deležni lepo zaokroženega večera, ki je v pesmih mlada dekleta in fante pripeljal od prvih ljubezni, vasovanj, fantovskih prepevanj pod oknom, do oltarja. Čutiti je bilo, da med pevkami ŽePZ Jasmin in zborovodjem Jernejem Fabijanom vlada prava sinergija. Z veliko gotovostjo lahko zatrdim, da smo poslušalci domov odšli notranje bogatejši in boljši.