Na ogled Kapusovi Bolfgangovi angeli z glasbili
V cerkvi sv. Janeza Krstnika na Mirni je na ogled razstava fotografij angelov z glasbili, ki sicer krasijo strop prezbiterija iste cerkve, kar jo uvršča med najpomembnejše spomenike kulturne dediščine iz 15. stoletja, same freske pa so po mnenju strokovnjakov evropsko pomemben spomenik.
Avtor razstave Marko Kapus je razlog za razstavo fotografij v prostoru, kjer si gledalec lahko v živo ogleda tudi fotografirano, v tem primeru so to originalne freske angelov z glasbili, navedel dejstvo, da je moč fotografije v tem, da nas pritegne. "Ko imamo na izbiro, da pogledamo fotografijo stvari ali stvar samo, se izognemo dejanskemu in usmerimo pozornost k fotografiji. Dokumentarna fotografija opravlja vlogo medija, usmerja pogled nase in na stvari, ki jih predstavlja. Brez fotografske razstave med fotografiranimi originali bi bilo tako, kot je bilo največkrat doslej – hodili bi mimo Bolfgangovih fresk," je razložil svojo odločitev Marko Kapus in dodal, da fotografije z razstave kažejo stanje fresk 3. avgusta, če pa jih primerjamo s fotografijami, ki jih je maja 1988 napravil Institut für mittelalterliche Realienkunde iz Kremsa v Avstriji, pa nam povedo, da so freske petdeset let po odkritju v slabšem stanju, kot so bile dvajset let po restavriranju.
Po zapisu dr. Marka Marina v vodniku po gradu Mirna Speča lepotica naj bi freske med letoma 1463 in 1465 slikarju Bolfgangu dala naslikati plemkinja z mirnskega gradu, ki jo je mojster upodobil na prvi stranski ploskvi okna v prezbiteriju. Omenjena plemkinja naj bi bila po Marinovem domnevanju Neža Kozjaška, žena Hermana Turjaškega.
Marko Kapus na razstavi ne obravnava celotne poslikave, ampak se osredotoča na muzicirajoče angele, ki jih je dvajset, od teh pa jih šestnajst drži v rokah glasbila. Kot meni Kapus, iz upodobljenih glasbil ne moremo jemati kot neizpodbiten dokaz, da so ta glasbila tedaj uporabljali tudi v naših krajih, zagotovo pa so tedaj pri nas uporabljali oprekelj, ki ga je Bolfgang tako kot vse ostale inštrumente zelo natančno naslikal, saj je v tistem času značilen zgolj za slovenski etnični prostor in ga drugje ne poznajo. So pa, kot meni Kapus, Bolfgangove freske dragocen vir za raziskovanje srednjeveških glasbil in igranja nanje.
Čeprav je skupina Capella Carniola, ki je ob odprtju razstave pripravila koncert, igrala glasbo iz 13. in 14. stoletja iz Španije in Katalonije, pa smo lahko skoraj vsa glasbila, na katera so igrali pevka Marta Močnik Pirc, Janez Jocif in Franci Krevh, prepoznali tudi v rokah Bolfgangovih angelov, nekatera od njih so bila celo izdelana na osnovi podob na njegovih freskah v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Mirni.
Na freskah angelov je mojster Bolfgang upodobil trobento, dude, trombo marino, oprekelj, rebek, klavičembalo, zvončke, harfo, lutnjo, dvojnice, pavke, portativ, kraguljčke, zavito trobento in rog.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
