Mlaji niso več le prvomajski. Zakaj jih postavljajo tudi pozimi?
Mlaji, nekoč rezervirani za prvi maj in velika skupnostna praznovanja, danes vse pogosteje stojijo ob hišah posameznikov ob okroglih – in manj okroglih – rojstnih dnevih.
Mlaji so v slovenskem prostoru že stoletja prepoznavni simbol praznovanj. Prvotno so jih postavljali le ob 1. maju, danes pa jih pogosto vidimo tudi ob rojstnih dnevih, porokah ali drugih osebnih mejnikih, postavljajo jih tudi pozimi. Po besedah etnologa in folklorista Ambroža Kvartiča je njihov izvor tesno povezan s prazniki skupnosti in s simbolnim izražanjem identitete.
Zgodovina mlajev
"Prve mlaje v zgodovini si je za praznovanja postavljalo plemstvo, lastniki gozdov," pojasnjuje Kvartič. "Kasneje so se mlaji z zemljiško odvezo usidrali tudi v kmečkih okoljih, kjer so postali pomemben del velikih skupnostnih praznovanj, kot so župnijska žegnanja, nove maše in poroke. Za njihovo postavljanje so praviloma skrbeli fantovski krožki."
S koncem 19. stoletja so se mlaji razširili tudi v delavskih okoljih, kjer so postajali simbol prvomajskih praznovanj. Ta tradicija se je v socialistični Jugoslaviji po drugi svetovni vojni še utrdila. "Da se mlaji danes postavljajo ob osebnih praznovanjih, pa je precej nova navada, ki se je razširila šele od konca 90. let prejšnjega stoletja," dodaja Kvartič.
Mlaji za rojstne dneve
V zadnjem času postajajo mlaji še posebej priljubljeni v Pomurju, kjer jih vidimo za različne rojstne dneve – od 18., 30. pa vse do 50., 60. ali 70. rojstnega dne. A običaj ni omejen le na severovzhod Slovenije: "Gre za vseslovenski fenomen in celo širše – dovolj je že kratek izlet z avtomobilom, da opazimo mlaje ob cestah, tudi za desetletnice ali stoletnice."
Današnji mlaji niso le simbol praznovanja, ampak tudi izraz slavljenčeve identitete. Na njih postavljavci pogosto umestijo elemente, povezane s poklicem, hobiji ali značajem slavljenke ali slavljenca. "Mlaj je tako zgoščena predstavitev posameznika, kakor ga dojemajo sorodniki, sosedje in prijatelji," pojasnjuje Kvartič.
Ima simbolni pomen
Mlaj ni le znak praznovanja. Njegovo postavljanje je skupinsko opravilo, ki krepi sosedske, sorodstvene in prijateljske vezi. Prav ta kolektivna dimenzija, pojasnjuje Kvartič, je temelj običaja: "Slavljenka ali slavljenec praviloma ne odločata, kako bo mlaj okrašen – in prav to daje mlaju pomembno kolektivno razsežnost. Postavljanje utrjuje skupnost, ki temelji tudi na načelu recipročnosti: danes sem na vrsti jaz, jutri boš ti.
" Kot raziskovalec etnologije Ambrož Kvartič poudarja, da mlaji odražajo tudi sodobni način življenja: "Osebno me pri mlajih najbolj navdušuje, kako neverjetno domiselni in ustvarjalni smo lahko ljudje. Vsak mlaj je unikat, ki združuje simboliko, humor in estetski čut – hkrati pa utrjuje vezi med ljudmi."
