Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Med potresom, ki je v začetku meseca z magnitudo 4,2 stresel jugovzhodni del države, njegovo žarišče pa je bilo v bližini Cerkelj ob Krki, je bila med najbolj poškodovani objekti kot kulturni spomenik zaščitena cerkev Žalostne Matere božje v Bušeči vasi. Najbolj poškodovana sta vhodni del cerkve in zakristija, zato bo potrebna obnova.

Potres je v srednjem veku postavljeno cerkev v Bušeči vasi, ki sodi pod župnijo Sveti križ v Podbočju, prizadel ravno med pripravo na mašo, tako da so njen oltar zaradi varnosti prenesli na prosto in obred opravili kar tam. Poškodbe cerkve so si nato ogledali strokovnjaki novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Konservatorka in restavratorka omenjene novomeške enote Tanja Mesojedec je  povedala, da so si cerkev ogledali že dan po potresu. Kot so ugotovili, je potres cerkveno zakristijo poškodoval do te mere, da ni več varna, hkrati pa so - sicer ne tako resne - konstrukcijske poškodbe nastale tudi na zidovih pri cerkvenem vhodu.

Novomeški strokovnjaki menijo, da je vsa cerkev in ne zgolj njen na novo poškodovani del potrebna prenove, navodila za ukrepanje pa pričakujejo po oddaji svojega poročila. Cerkev bi moral pregledati tudi statik, je še ocenila Mesojedčeva.

Po besedah župnika Franceta Novaka v cerkvi, glede na to, da je bila resneje poškodovana le zakristija, še vedno opravljajo bogoslužja. Sicer pa tudi oni predvidevajo, da jo bo treba prenoviti. Zdaj čakajo na navodila strokovnjakov. Ker je cerkev kulturni spomenik prvega razreda, pričakujejo pomoč države. Računajo tudi na pomoč faranov, je še povedal Novak.

Po podatkih odloka o razglasitvi Cerkve Žalostne Matere božje za kulturni spomenik lokalnega pomena, je ta pomembna predvsem kot arhitekturni objekt. Zgradili so jo v srednjem veku, njena zdajšnja podoba pa je posledica številnih predelav, predvsem v času gotike.

Še pomembnejša je njena gotska poslikava, ki sodi med kakovostnejše primere slovenskega stenskega slikarstva, ki se slogovno povezuje s tedanjim osrednjeslovenskim oziroma koroškim stenskim slikarstvom. Freske v cerkvi Žalostne Matere božje povezujejo tudi z Mojstrom Srednje vasi iz Šenčurja, izšolanim na Koroškem, ki je sredi 15. stoletja na slovenskih tleh uveljavljal prvine tako imenovanega mednarodnega gotskega sloga, so še zapisali v odloku.

Arhiv Dolenjskega lista