Vincenc (Vinko) Šeringer, učitelj, publicist
Rojen 20. marca 1862 v Črnomlju, umrl 26. novembra 1945 v Zagrebu

Rodil se je v družini črnomaljskega krojača Janeza Šeringerja in Helene (rojene Wittrich). Po ljudski šoli je nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji v Karlovcu, učiteljišče ki ga je obiskoval v Zagrebu, je končal leta 1887. Prvo službo je dobil v šoli Kamanje - ob Kolpi v bližini Metlike, nato pa je delal še v Domagovićih pri Jastrebarskem, Brekovljanih … Premestijo ga na drug konec Hrvaške v Srem, leta 1913 pa dobi službo v Zagrebu. Upokoji se leta 1925, in sicer z nazivom vzorni učitelj. V vseh krajih, kjer je služboval, je zelo aktiven v družbi in ustanavlja ali sodeluje v različnih društvih: tamburaških, pevskih, gasilskih. Bil je tudi zborovodja in dirigent. Aktiven je v čitalnicah in knjižnicah in piše polemične in strokovne članke. Pisanju se še posebej posveti, ko nastopi službo v Zagrebu in tudi po upokojitvi.

Zaradi šolanja in pozneje službovanja na Hrvaškem opusti slovenščino in piše večinoma v hrvaškem jeziku.

Nekatera njegova dela:

- Seljačka pjevačka društva, Vienac 1895, ponatis Sklad 1937

- Učiteljska praksa, Gospod. list 1893, št. 23, Napredak 1893, št. 21; 1904, št. 19,

- O školskih nadzornikih, Škola 1903, št. 13; 1914, št. 7–8), 1914 št. 4,

- O kmetovanju in zemlji (Gospod. list 1894, št. 7; 1904, št. 9; Školski list 1894, št. 9),

- O kmetijskih učiteljih in njihovih kritikih, Napredak 1905, št. 35,

- O prosv. in pevskih društvih in polit. vprašanjih je pisal med obema vojnama v Zagrebški Jutarnji list, Obzor, Večer,

- Znameniti Hrvati, 253; Svijet 1928,

Največji, prav neverjeten uspeh pa je dosegel s slovarjem tujk, ki je izšel v več izdajah. Nastajati je začel že v času njegovega podeželskega učiteljevanja:

- Priručni rječnik tudjih riječi i fraza za praktičku porabu pri čitanju i razgovoru, XII + 169 str., Zagreb 1899,

- Priručni rječnik tudjih riječi i fraza, XVI + 241 str., razširjeno, Zagreb 1906,

nato še 4 izdaje,

- Rječnik stranih riječi, 1965, 405 str.  je izšel posthumno – dopolnil ga je sin Branko Šeringer, predgovor sta dodali nečakinji Melita in Renata,

- V samozaložbi pa je večkrat izdal tudi: Najnoviji BON – TON ili uputa kako da se odijevamo i ponašamo u boljem društvu (naš izvod je iz leta 1935).